Ob tem pa so namesto ugibanj, zakaj, v javnosti vzniknila predvsem vprašanja, kako je to v družbi svobodnih državljanov sploh mogoče. Sama dostojanstvenika sta sicer zanikala, da bi prišlo do kršenja človekovih pravic. Razumeti ju je bilo mogoče ravno nasprotno: če Cerkev ne bi mogla umakniti Urana, bi bila kršena njena pravica, da klerikom zapove kraj bivanja.
Vsakdo lahko izstopi
V nekaj pogovorih, ki smo jih včeraj opravili s poznavalci razmer v (slovenski) Cerkvi, se je potrdilo, da je totalitarnost Cerkve, ki se v moralnem smislu postavlja "nad" človekove pravice, kakršne varuje država (denimo svobodo gibanja), obenem tudi "ponotranjena" totalitarnost njenih uslužbencev. "Vsakdo, nižji ali višji klerik, pa tudi škof, ima pravico izstopiti iz cerkvenega ustroja in živeti kot državljan svobodne družbe," je na naše vprašanje, ali ima Uran možnost "zadnjega izhoda", odgovoril profesor na katoliški bogoslovni fakulteti v Zagrebu, poznavalec kanonskega prava dr. Adalbert Rebić. Nanj smo se obrnili, ker je med slovenskimi teologi veliko oklevanja pred tem, da bi se v negotovi situaciji, polni ugank, javno izpostavili. "Nihče od nas klerikov ni prisiljen v to, da smo člani takšnega ustroja," pravi Rebić. Prostovoljni izstop predvideva tudi kodeks kanonskega prava. A če ne izstopijo sami, ne bo nihče izstopil namesto njih.
O razlogih za premestitev Urana iz Slovenije (najverjetneje v Trst, kar naj bi včeraj za TVS potrdili v "krogih blizu nadškofa") Rebić ni bil obveščen. Vendar je prepričan, da je takšna kazen glede na "procesne" okoliščine pretežka. "O tem, kaj je ali ni storil, se v javnosti pojavljajo samo nekakšne predpostavke, če ne kar klevete in opravljanje," je opozoril. "Da bi izrekli tako ostro kazen, je treba - kot v javnem pravosodju - izvesti zaslišanja in predstaviti dokaze." Ti (cerkveni) javnosti niso znani. "Nastal je vtis, da se v tem primeru vse dogaja na podlagi govoric 'čula-rekla-kazala'. Ti cerkveni postopki so nedemokratični. Zdi se, kot da bi šlo za nekakšno maščevanje." Že prisilno upokojevanje nekdanjega nadškofa je bila dovolj težka kazen, je prepričan Rebić. "Mu je treba zdaj še odrobiti glavo? Na način, kot so to počeli v srednjem veku?" je bil čustven. "Quo vadis, Ecclesia?"
Včeraj so se sicer pojavila tudi mnenja, da kazen na Urana ne bo padla pretežko, saj naj bi škofje ne bili vezani zgolj na domače (nacionalne) škofije, temveč so v vsakem primeru del ustroja, podrejenega neposredno papežu. Zato naj bi jim državne meje ne predstavljale okvirjev, kakršni veljajo za nižje duhovnike. S tem se Rebić ne strinja. Premestitev po njegovem dejansko pomeni izgon iz države. "Prepričanje, da vsi škofje pripadajo papežu kot nekakšna lastnina, se ne sklada z naukom o Cerkvi," je opozoril. "Vsi krajevni škofje pripadajo krajevnim škofijam in šele tako so lahko škofje Katoliške cerkve. In papež ne more biti škof vseh škofij skupaj ali vsake škofije posamično, temveč je lahko le škof rimske škofije in zato obenem poglavar Katoliške cerkve."
Razlog ostaja neznan
Rebić je potrdil naše domneve, da kazen premestitve iz domovine duhovnike doleti zelo redko. Sam se v naši regiji ne spomni nobenega takšnega primera. Dnevnik je že poročal, da sta v Evropi znana vsaj dva izgona škofov iz domovine, v obeh primerih pa je šlo za spolno zlorabo. Takšnega greha ni Uranu doslej javno očital še nihče.
V preteklosti so se vztrajno pojavljale informacije, da ima Uran lastne otroke, kar zaradi zapovedi celibata s stališča Cerkve ni ravno primerno. Vendar duhovniki, ki imajo otroke, niso velika posebnost. Tudi Rebić je dejal, da zaradi tega Uran najbrž ne bi bil izgnan. Tako ostajajo še domneve, da je Uran "odletel" zaradi nespretnega pozicioniranja v večstomilijonski finančni aferi, ki je najprej odnesla vrh mariborske nadškofije.
Uran in Stres sta včeraj v skupni izjavi zapisala, da upata, "da bo odsotnost pripomogla k pomiritvi in [k temu] da se bodo nesporazumi pojasnili". Kako bo ne-pojasnjevanje kaj pojasnilo, pa ostaja skrivnost božjega delovanja.
