Navedene cene sklada so pod tržnim povprečjem, ocenjuje ekonomistka dr. Andreja Cirman. To potrjujejo tudi analize geodetske uprave (Gurs), po katerih se cena za kvadratni meter novega stanovanja v povprečju giblje okoli 2650 evrov, rabljenega pa 1650 evrov. Po analizah cen novogradenj v največjih mestih oziroma tam, kjer obstaja večja zaloga neprodanih novogradenj - Gurs ocenjuje, da je bilo v začetku letošnjega leta na trgu okoli štiri tisoč stanovanj, ki so bila grajena od leta 2009 dalje - je treba največ denarja odšteti za stanovanje v Ljubljani, to je v povprečju 3700 evrov na kvadratni meter. Kvadratni meter stanovanja v Kopru v povprečju stane 2600 evrov, v Kranju 2300 evrov, v Mariboru pa 2150 evrov.
Lastniki prodanih stanovanj bodo lahko zadovoljni
Vendar Cirmanova opozarja, da imajo te nepremičnine, ki so na trgu tako dolgo časa ostale neprodane, določene pomanjkljivosti, zaradi katerih niso našle kupca. "To je bila lahko previsoka cena v preteklosti, slabša lokacija, slaba razporeditev prostorov, nezaupanje v kakovost gradnje, nezmožnost uveljavljanja garancij zaradi stečaja izvajalca in še kaj," našteva. Ali bo cena stanovanja dovolj nizka, da bodo potrošniki pripravljeni spregledati te napake ponujenih nepremičnin, je po njenih besedah odvisno od posamezne nepremičnine in njenih značilnosti, zato o tem težko sodi pavšalno. "Tisti, ki jim bo stanovanja uspelo prodati za to ceno, bodo lahko zadovoljni," pa je prepričan nekdanji predsednik nepremičninskega združenja FIABCI dr. Aleš Bulc.
Da imajo ponujena stanovanja lahko določene pomanjkljivosti, se zaveda tudi Andoljšek. Če ponujena stanovanja ne bodo ustrezala postavljenim zahtevam sklada, jih po Andoljškovih besedah ne bodo kupovali, denar, ki ga od predvidenih 40 milijonov evrov za odkup stanovanj ne bodo porabili, pa bodo namenili za druge projekte, med drugim tudi za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb.
V ožjem izboru le nepremičnine podjetij
V ožji izbor so se po Andoljškovih besedah sicer uvrstila samo stanovanja pravnih oseb, saj so fizične osebe večinoma ponujale starejša stanovanja, ki niso izpolnjevala formalnih pogojev poziva. Med drugimi so se na razpis odzvale banke oziroma njihove hčerinske družbe (KBM Invest, hčerinska družba Nove KBM, je prijavo na poziv za Dnevnik potrdila že pred časom, NLB pa se po Andoljškovih besedah ni odzvala) in stečajni upravitelji.
Andoljšek je tudi povedal, da sklad še oblikuje merila za prodajo ali oddajo teh stanovanj. Namenjena bodo mladim družinam, tistim, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, in starejšim, verjetno pa bo sklad v bodoče najemu dajal prednost pred prodajo.