Dr. Stanislav Renčelj, slovenski motor zaščite kmetijskih in živilskih proizvodov, pričakuje, da bo septembra odločbo o evropski zaščiti dobila tudi kraška panceta, medtem ko bo morala kranjska klobasa nanjo še nekoliko počakati. Do 18. avgusta imajo namreč države članice in tretje države čas za ugovor zoper vlogo za njeno zaščito. Na slovensko vlogo za zaščito kranjske klobase bo ugovarjala Avstrija, s katero je naša država sicer dosegla predhoden načelni dogovor, o ugovoru pa razmišlja tudi Hrvaška, so nam potrdili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.
Kranjsko klobaso si torej poleg Slovencev in Avstrijcev lastijo še Hrvati. Po svoje pričakovano, saj je znano, da nekateri veliki hrvaški "mesarji" proizvajajo klobase, ki jih prodajajo pod imenom kranjske. In proti temu je Slovenija že protestirala. Sicer pa bo evropska komisija najprej preverila dopustnost oziroma utemeljenost ugovorov na vlogo o zaščiti kranjske klobase, nato jih bo posredovala Sloveniji. Spomnimo, Slovenija in Avstrija sta pred dobrim mesecem dosegli dogovor, da bo kranjska klobasa slovenska v primeru, če bodo lahko Avstrijci še naprej uporabljali tradicionalne nazive za svoje klobase käsekrainer, schweinskrainer, osterkrainer in bauernkrainer, ne bodo jih pa smeli prevajati v druge jezike. Ali bo Avstrija spoštovala ta dogovor, bo znano po 18. avgustu.
Z evropsko zaščito kraškega zašinka pa po Renčljevih besedah ni bilo nobenih težav. Nekaj malega jih je bilo pri zaščiti kraškega pršuta, "a smo se z Italijani pogovorili na vsega enem sestanku ob kavi". Naš sogovornik meni, da je zaščita tradicionalnih kraških proizvodov, kot so pršut, zašink in panceta, zelo dobrodošla, saj imajo znano kakovost, poleg tega jih proizvajajo trije veliki proizvajalci (Kras Sežana, Pršutarna Lokev in po novem tudi samostojna podjetnica Irena Ravbar - Kovačič), zato so naprodaj povsod po Sloveniji, deloma tudi v državah nekdanje Jugoslavije. Kraškega pršuta z evropsko zaščito geografske označbe na leto dajo na trg od 500 do 600 ton, kraškega zašinka in kraške pancete pa po 150 ton.
"Zaščita kraškega zašinka je velika spodbuda Kraševcem, ki jim moramo biti hvaležni, ker so negovali tradicijo," meni Stanislav Renčelj. Tako za pršut kot tudi za panceto in zašink pravi, da je njihova glavna odlika ta, da so narejeni iz svežih kosov svinjskega mesa in da so rezultat suhega soljenja, ki izdatno prispeva h kakovosti. "Ti izdelki dozorijo, jih ne kuhamo in ne pečemo, zato vse sestavine ohranijo hranilne vrednosti," razlaga eden naših vodilnih strokovnjakov za zaščito kmetijskih in živilskih proizvodov.
Vsi trije paradni konji kraških suhomesnatih izdelkov so zaščiteni v kategoriji geografska označba. To pomeni, da morajo biti pridelani, predelani ali pripravljeni na določenem geografskem območju, katerega ime nosijo, surovina zanje pa je lahko tudi od drugod. V konkretnem primeru predvsem iz Madžarske in nekaterih drugih držav EU. "Domače svinjine ni dovolj, zato smo v geografski označbi poudarili, da morajo biti suhomesnati kraški izdelki narejeni na območju Krasa, sveže stegno ali svežo slanino zanje pa je dovoljeno pripeljati od drugod. Le to zagotavlja nadzor nad tehnologijo, količinami in tržnimi oblikami," je prepričan Renčelj.
