Tem so po obsegu sledila sredstva za terciarno izobraževanje, ki so znašala 21 odstotkov, sredstva za srednješolsko izobraževanje so znašala en odstotek manj, nazadnje pa so jim sledila sredstva za predšolsko izobraževanje, ki so znašala 12 odstotkov.

Tudi v letu 2010 je največji delež celotnih javnih izdatkov za formalno izobraževanje obsegala neposredna poraba za izobraževalne ustanove, to je 92 odstotkov. Transferji, plačila gospodinjstvom in drugim zasebnim entitetam pa so obsegali osem odstotkov celotnih javnih izdatkov za formalno izobraževanje, kaže spletna stran Sursa.

Nekoliko več, šest odstotkov BDP, pa so znašali skupni izdatki za izobraževalne ustanove v Sloveniji v letu 2010. Javni izdatki so v letu 2010 predstavljali 88 odstotkov sredstev za izobraževalne ustanove, nekaj več kot 12 odstotkov so znašali zasebni izdatki, malo manj kot odstotek pa so predstavljala sredstva iz mednarodnih virov.

Največji delež za izobraževalne ustanove so v sestavi skupnih izdatkov zavzemali izdatki za osnovnošolske ustanove, sledili so jim izdatki za ustanove na ravni terciarnega izobraževanja, izdatki za srednješolske ustanove in na koncu izdatki za predšolske ustanove.

Največ, kar 2,159 milijarde evrov, pa so znašali tekoči in investicijski izdatki za izobraževane ustanove v Sloveniji v letu 2010. Tekoči izdatki, torej plače in drugi izdatki zaposlenim ter drugi tekoči izdatki, so tega leta znašali 92 odstotkov celotne porabe v izobraževalnih ustanovah, investicijski izdatki pa okoli osem odstotkov celotne porabe.