Ostale parlamentarne stranke so pod štiriodstotnim parlamentarnim pragom. NSi in SLS imata 3,3-odstotno podporo, za DeSUS bi glasovalo 2,5 odstotka vprašanih, za DL pa 1,4 odstotka. Delež neopredeljenih, ki je junija znašal dobrih 60 odstotkov, se je zmanjšal na 40 odstotkov vprašanih. Takih, ki ne bi šli volit, je 24 odstotkov, dobrih 18 odstotkov pa jih ne ve, koga bi volili.

V primerjavi s prejšnjim mesecem, ko so zlasti večje parlamentarne stranke zabeležile občuten padec podpore, se julijska strankarska lestvice po navedbah Večera vrača k svoji majski podobi. Podpora strankam je narasla, razmerja moči pa se niso bistveno spremenila.

Velika večin vprašanih, 58,5 odstotka, nedavnega znižanja pokojnin, ki se financirajo iz državnega proračuna, ne odobrava. Da je to upravičen ukrep, pa meni 34,1 odstotka vprašanih. Ne vem, je odgovorilo 7,4 odstotka sodelujočih.

Raziskavo je med 20. in 22. julijem za Večer opravilo podjetje RM Plus na vzorcu 700 naključno izbranih polnoletnih oseb.