Da je dvig DDV še edini vir, ki nam je preostal, meni tudi Helena Kamnar, državna sekretarka v Križaničevem finančnem ministrstvu, ki pravi, da bi z zvišanjem splošne 20-odstotne stopnje DDV za eno odstotno točko pridobili dodatnih 160 do 180 milijonov evrov na leto. Ker bi tudi dvig za tri odstotne točke prinesel "le" dobrih 500 milijonov evrov, kar je še vedno manj, kot potrebujemo, vidi kot eno od možnosti tudi prenos nekaterih izdelkov in storitev, ki so zdaj obdavčeni z nižjo, 8,5-odstotno stopnjo, na višjo, 20-odstotno stopnjo. Nižja stopnja, kot je znano, velja med drugim za hrano in brezalkoholne pijače, zdravila in medicinsko opremo, knjige, prevoz oseb...

Nekdanja državna sekretarka opozarja tudi na negativne posledice. Zvišanje DDV bi namreč povečalo inflacijo ter povzročilo pritisk na plače v javnem sektorju, pokojnine in socialne transferje. Po drugi strani pa bi bila zaradi višjih materialnih stroškov podjetja v realnem sektorju prisiljena plače zniževati.

Dodatnih realnih virov polnjenja proračunske malhe Kamnarjeva ne vidi. Že večkrat načrtovani davek na nepremičnine, od katerega bi lahko dobili približno en odstotek BDP ali okoli 350 milijonov evrov, je po njeni oceni zaradi nasprotovanj javnosti neuresničljiv.

Med parlamentarnimi strankami dvig DDV že ves čas zagovarja le Pozitivna Slovenija (PS). Alenka Bratušek, nekdanja direktorica direktorata za državni proračun na finančnem ministrstvu, meni, da bi bili lahko ob zvišanju DDV za dve odstotni točki varčevalni ukrepi "precej manj radikalni". Obenem pa bi z dodatnimi prihodki zagnali investicije tako za velike gospodarske projekte, kot sta drugi tir in Luka Koper, kot tudi manjše projekte, na primer pri cestah in čistilnih napravah. Neizkoriščeno priložnost Bratuškova vidi tudi v črpanju evropskih sredstev.

Brščič: Edina rešitev - neusmiljeno sekanje javne porabe

Ekonomist Bernard Brščič meni, da zavoženih slovenskih javnih financ tudi dvig DDV ne more več rešiti. "DDV se vrne kot bumerang, saj udari po potrošnji. Obenem je to eden najbolj antisocialnih davkov, ki zaradi strukture potrošnje najbolj prizadene revne," opozarja Brščič.

Rešitve ne vidi niti v zvišanju trošarin na alkoholne pijače in tobak, saj naj bi izplen na letni ravni znašal le okoli 20 milijonov evrov, še manj učinka pa naj bi imeli uvedba 50-odstotne davčne stopnje za dohodke nad 69.000 evrov in davki na luksuz (na močnejše avtomobile in vodna plovila), ki jih je uvedla Janševa vlada.

Ukrepi po vzoru ameriškega "new deala" iz velike recesije v 30. letih prejšnjega stoletja, ki ga sicer zagovarjajo Jankovićeva PS in sindikati, se mu prav tako ne zdijo uresničljivi, "saj bi za fiskalne spodbude potrebovali vir, vira pa ni". Velike rezerve so sicer po njegovem mnenju pri preprečevanju davčnih utaj, vendar pa si rezultatov, kot pravi, "ne moremo obetati čez noč, še zlasti če pravna država ne deluje že 20 let".

Po Brščičevem mnenju je za Slovenijo "edina dolgoročna vzdržna strategija neusmiljeno sekanje javne porabe". "Nujno bo treba izvesti ne le Zujf 2, ampak tudi Zujf 3, in plače znižati za 20, ne zgolj za 3 odstotke."

Smo tik pred bankrotom?

Brščiča bolj kot za drugo leto skrbi usoda letošnjega proračuna. "Država za plače, pokojnine in servisiranje javnega dolga nujno potrebuje 1,5 milijarde evrov. Edini vir predstavlja objava 10-letne obveznice, ki pa bo zaradi španske zgodbe in negativnih pričakovanj za Nemčijo popolni fiasko, saj nam nihče ne bo hotel več posojati denarja. In če ti nihče ne posodi denarja, si bankrotiral," pravi Brščič, ki je prepričan, da bo Slovenija jeseni morala zaprositi Evropo za finančno pomoč.

V tej luči se mu Janševa gorečnost pri uvedbi fiskalnega pravila, s katerim bi morebiti še pomirili finančne trge, zdi razumljiva, čeprav meni, "da je vlak že odpeljal". "Finančni trgi Slovenijo vidijo kot hudega bolnika z okuženim bančnim sistemom in nekonkurenčnim gospodarstvom, ki od leta 2008 naprej vse bolj hira. Bonitetnih agencij ne zanima naš sorazmerno nizek javni dolg, pač pa zastrašujoča dinamika širjenja bolezni," opozarja Brščič.

Te napovedi je včeraj v Bruslju posredno potrdil zunanji minister in predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec, ki je dejal, da zaradi zapisa fiskalnega pravila v ustavo ne pričakuje politične krize v Sloveniji, saj meni, da se vse parlamentarne stranke zavedajo resnosti finančnih in gospodarskih razmer. Po neuradnih informacijah naj bi namreč Slovenija novembra potrebovala okoli 1,3 milijarde evrov.

Finančni minister Janez Šušteršič včeraj popoldne to številko sicer zanikal, češ da naj bi se do konca leta zadolžili le za okoli 500 milijonov evrov. Vendar pa se ta napoved ne sklada z zadnjimi izjavami premierja Janše, ki je v četrtkovih Odmevih dejal, da potrebujemo jeseni "več milijard evrov". "Milijarde na mednarodnih finančnih trgih ne potrebuje samo država, denar potrebujejo tudi komercialne banke. Ta denar potrebujemo, sicer ne bomo likvidni, in če ne bomo likvidni, bomo morali prositi druge za pomoč," je o nujnosti dogovora o zlatem fiskalnem pravilu povedal Janša.