"Trdim, da je bila vladna uredba sprejeta nepravilno, pri tem pa je prišlo do postopkovnih napak, ki nam omogočajo tudi pravno zaščito. Če bo treba, bomo pravico iskali na ustavnem sodišču. Prepričani smo, da gre pri številnih objektih za napačno prikazovanje dejanskega stanja in tudi za sporne postopke," trdi župan Franc Kramar.

Od lani so sicer na območju Triglavskega narodnega parka že odstranili 11 objektov, proces pa se nadaljuje tudi letos. Tudi družina Franca Kramarja je najemnik gostinskega lokala ob jezeru, ki je last občine Bohinj in tudi sodi med sporne objekte. Župan v tem vidi tudi gonjo proti njemu, ker je do zdaj storil vse, da bi objekt, ki je bil zgrajen že leta 1958, legaliziral skladno s predpisi.

"Za nas je ključno, da bi po veljavni zakonodaji v zvezi z vladno uredbo, ki omogoča rušenja, morali izpeljati javno razpravo oziroma tudi prizadetim omogočiti njihove pravice. Res je tudi občina Bohinj opozarjala na problem črnih gradenj, a žal se mnogih spornih država še niti ni lotila," je kritičen župan Kramar, ki se sooča tudi s stisko ljudi, ki bodo izgubili streho nad glavo, ker prebivajo v objektu, ki je določen za rušenje.

Že lani so v Bohinju v zvezi s temi problemi pripravili javno tribuno nezadovoljnih lastnikov spornih objektov. Pristojne državne službe pa so do zdaj večkrat javno poudarile, da izvajajo državne predpise in da vse to poteka po zakonitih postopkih, kjer so imeli in imajo tudi črnograditelji svoje zakonske pravice. Jasno pa je, da je bilo ključno to, da so se izvajanja leta 2003 sprejete uredbe inšpektorji tudi dejansko lotili in šli od objekta do objekta po bohinjskih planinah in drugod. V Triglavskem narodnem parku so sicer v zadnjem času ugotovili, da število novih črnih gradenj precej upada, a za nekaj desetletij relativnega miru za črnograditelje zdaj prihajajo posledice.

Naj ob tem še spomnimo, da so prav Bohinjci glavno okoljsko inšpektorico Aleksandro Velkavrh pred leti večkrat javno pozvali, naj ukrepa proti črnograditeljem in zaščiti okolje.