Mateja, konec tedna ste bili znova na mednarodni sceni, na sprint triatlonu v Hamburgu pred skoraj 100.000 gledalci. Kakšen vtis je pustila ta tekma?
To je bila samo pripravljalna tekma. Sem zadovoljna s pripravljenostjo, manj pa z 38. mestom. Ker je bila tekma v sprintu (pol krajša od olimpijske razdalje op. p.), je bila izredno hitra. Meni bolj ugaja daljša razdalja. Na polno je šlo celo uro. Odločale pa so malenkosti. Zaradi malce slabše menjave med plavalnim in kolesarskim delom sem za nekaj sekund zamudila veliko skupino in ostala zadaj. Tako sem cel kolesarski del morala delati spredaj, kar se je potem poznalo tudi na teku. A prav to se lahko zgodi tudi v Londonu.
Čemu ste s trenerjem Francescom Fissorejem v tem obdobju priprav za London posvetili največ pozornosti?
Osem tednov, kolikor sem imela za posebno pripravo na olimpijski nastop, ni veliko. Tudi Hamburg je bil še v ciklusu polnega treninga. Največ pa sem delala na moči in hitrosti. Obeta se najhitrejši plavalni del v zgodovini te razdalje.
Zakaj?
Predvsem zato, ker kolesarska trasa ni selektivna, vse močnejše reprezentance pa temu že prilagajajo taktiko. V ekipo uvrščajo izredno hitre plavalke. Tako sem videla pri Britankah. Te bodo pomagale favoritinjam narediti selekcijo že na plavanju in najboljše se na kolesu že lahko odpeljejo naprej. Drugi stavijo tudi na odlične tekačice. Zaradi tega delam še več na plavanju, da bi dvignila plavalno formo in se predvsem bolje znašla v bitki v vodi, v skupini in z valovi. Pa tudi na moči na kolesu, da bom lahko hitro menjala, takoj na polno pritisnila in lažje ujela skupino. Zanašam se na to, da tudi odlični Nemka Anne Haug in Švicarka Nicola Spiring nista med hitrejšimi plavalkami in bi se jima lahko pridružila.
Ste kot prva slovenska triatlonka na olimpijskih igrah že pod vtisom olimpijskega duha?
Ob treningih trikrat na dan in vseh teh obveznostih čas tako hitro mineva, da tega niti še ne čutim. Mogoče bo pritisk narasel na prizorišču. Verjetno pa ga ne bo toliko, da se ne bi mogla zbrati. Preštudirati moram le še kakšen detajl. Kako se bo dirka odvijala, pa nekako že imam v glavi.
Bo pa zagotovo prišlo za mano, da je moj olimpijski nastop posledica dvajsetletnega truda. Že zdaj sem ponosna, da mi je uspelo priti med 55 triatlonk. Na tekmi bom zagotovo mislila na to, kaj vse sem morala žrtvovati, in se bom zaradi tega še bolj potrudila. Da bom potem lahko ponosna na uspeh.