»Če predpostavljamo, da je v Sloveniji vsaj milijon takih posameznikov, ki bi lahko s svojimi dodatnimi zasebnimi dejavnostmi v povprečju vsak mesec ustvarili za vsaj 200 evrov prometa, to skupno znese 2,4 milijarde evrov. To pa pomeni kar sedem odstotkov slovenskega družbenega bruto produkta. Državni proračun bi bil lahko v tem primeru bogatejši za 240 milijonov evrov na leto,« izpostavlja Bavdaž. Model v celoti najdete na http://www.dnevnik.si/zaposlitve_in_kariera/aktualno/1042534880, povzemimo le nekaj njegovih značilnosti: 

Najvišji mesečni zaslužek je lahko 300 evrov, davčna obremenitev pa 10 odstotkov. Ta se ne prišteva v dohodninsko osnovo ter je dovolj nizka, da jo lahko ponudnik, po vzoru DDV, prevali na kupca. Posameznik sicer lahko tudi prebije omenjeno mejo, vendar je davčna stopnja v tem primeru bistveno višja, da se mu v tem primeru splača poslovati na drugačen način (npr. odpreti s.p.). Račun se izdaja na preprostem obrazcu – kot tiskovina ali prek posebne aplikacije na prenosnem telefonu, prek katere prejemnik prejme »SMS-račun«. V primeru izdaje računa prek mobilnika je račun že zaveden v davčnem sistemu, račune na papirju pa izdajatelj prijavi prek spletne aplikacije ali klicnega centra. Sistem uporabniku konec meseca avtomatsko pošlje položnico za plačilo davka – seveda samo v primeru, da je podjetnik v preteklem mesecu kaj zaslužil. Pri dejavnosti izvajalec nima posrednika kot na primer pri študentskem delu, ampak sam išče priložnosti na trgu. Model omogoča dodaten zaslužek brez začetnega vložka v dejavnost in fiksnih mesečnih stroškov.

Model mikropodjetništva je primeren je za vse (zaposleni, upokojenci, študenti), ki želijo s svojim hobijem (kot so na primer izdelava nakita, frizerstvo, masaža, grafično oblikovanje...) tudi nekaj zaslužiti. Posebej je primeren za študente, ki si s tem že lahko postavljajo temelje za samozaposlitev (prevajanje, izobraževanje starejših ali otrok, vodenje dogodkov, oblikovanje besedil, priprava finančnih dokumentov, osnovnih arhitekturnih načrtov in podobno). Dodaten zaslužek bi si lahko priskrbeli brezposelni, ki sicer nimajo denarja za samozaposlitev, opravljali pa bi priložnostna dela, na primer čiščenje prostorov, osnovna hišna opravila, košnja trave, beljenje. Vsekakor je model primeren za tiste podjetne ljudi, ki še niso uspeli vzpostaviti rednih mesečnih prihodkov in zato še niso zmožni prenosa dejavnosti v s.p. ali d.o.o.

S predlogom modela mikropodjetništva se je na kratko seznanila tudi dr. Mateja Drnovšek, izredna profesorica na Katedri za podjetništvo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki nam bo poglobljen komentar poslala prihodnje dni. Na kratko pa je zapisala takole: „Na prvo oko je konceptna ideja, predstavljena v modelu, zelo privlačna. Kako zelo bi se obnesel v praksi? Mislim, da je treba preveriti nekaj izhodiščnih predpostavk, oceniti celotno družbeno korist vpeljave in napraviti preračune, povezane s finančnim okvirjem modela. V tem procesu bi se lahko učili iz izkušenj dobrih praks, ki obstajajo v svetu in so, vsaj na prvi pogled, podobne ideje že praktično implementirali. Naj za primer navedem sistem elance (www.elance.com), ki posameznikom omogoča izvajanje profesionalnih storitev. V zadnjem času je ideja mikropodjetništva delno vpeljana s projektom/podjetjem TaskRabbit, ki deluje v večjih mestih ZDA (San Francisco, New York, Boston, Los Angeles, Chicago) (http://www.taskrabbit.com/) - ponuja platformo, preko katere lahko ljudje outsourcajo manjša (hišna, taka in drugačna) opravila.“

Ideja mikropodjetništva prvenstveno izhaja iz Indije, kjer so vpeljali sistem mikro posojil preko Grameen banke, nas spominja dr. Mateja Drnovšek. „Na osnovi izkušenj lastnega dela se tudi ne morem v celoti strinjati z avtorjevimi izhodiščnimi premisami, povezanimi z vrednotami in splošno podjetniško kulturo Slovencev. Po zadnjih raziskavah mednarodnih institucij (npr. IMD, WEF, GEM,)  je sicer slovenska družba v splošnem slabo dojemljiv za "tuje" ideje in spremembe, vendar pa je podjetništvo kot potencialna karierna izbira vse pogostejša.  Menim, da je dobro, da se tudi v našem prostoru načenjajo podjetniške teme, ki so povezane z manj glamuroznimi oblikami podjetništva, kot so socialno podjetništvo, mikropodjetništvo in podobno,“ je med drugim zapisala dr. Mateja Drnovšek.