Ti so po podatkih Banke Slovenije v prvih štirih letošnjih mesecih pri nas tudi potrošili nekoliko več kot leto prej. Maja je v primerjavi z lanskim letom najbolj porasel obisk gorskih občin, pa tudi sicer strokovnjaki ocenjujejo, da je prišel čas za trženje zelenega in aktivnega turizma.

Skoraj vsak peti turist, ki prenoči v Sloveniji, je Italijan. A njihovo število zaradi vsesplošne krize v Italiji upada. To predvsem občutijo na Goriškem in v Vipavski dolini, kjer italijanski gostje predstavljajo največji delež med vsemi tujimi turisti. Le eden od desetih gostov Hitovih igralnic denimo ne prihaja iz Italije. "Obisk italijanskih gostov je od leta 2007 do letos upadel za približno petino," pravi Katja Kogej iz Hita, a dodaja, da je bolj zgovoren podatek, da je letos občutno upadla potrošnja italijanskih gostov. "V prvih petih mesecih letošnjega leta povprečno za devet odstotkov glede na enako obdobje lani, kar neposredno kaže na posledico spleta gospodarske krize in letošnjih ukrepov italijanske vlade, ki so precej posegli v nakupovalne navade in kupno moč svojih državljanov," pojasnjuje. Njihovi gostje večinoma prihajajo na enodnevni obisk, le ob koncih tedna ostanejo tudi kakšen dan več. V Robidišču, najbolj zahodni vasi v Sloveniji z devetimi stalnimi prebivalci, se gredo drugačne vrste turizem. Zeleni turizem, ki je po mnenju turističnih strokovnjakov v vzponu. Ivan Cencič in Pavla Brilej, ki imata julija in avgusta svojo turistično ekološko kmetijo popolnoma zasedeno, se o tem strinjata. "K nam prihajajo ozaveščeni turisti. Veliko je Slovencev, pa tudi Nemcev, Angležev... Potrudimo se, da jim ponudimo domače, ekološko pridelane izdelke. Če jih že nimamo doma, poskrbimo, da so vsaj slovenski," pove Cencič, ki v tovrstnem turizmu vidi svojo prihodnost. "V tem bomo vztrajali, kaj veliko drugega kot to in kmetijstvo nam v teh krajih niti ne ostane."

Še bolj ekološko usmerjeni so v Eko kampu Korita v Soči pri Bovcu. Zeleni turizem namreč ni zgolj zelena kulisa dreves in hribov, ko zjutraj pogledamo iz dobro shlajene hotelske sobe. Je način življenja in gosta poskuša motiti s čim manj stvarmi, ki jim jih nudi civilizacija. "V Eko kampu vsak obiskovalec dobi solarno lučko. Druge razsvetljave ni. Vodo za tuširanje ogrejemo s pomočjo sonca. Odpadke ločujemo, organske odpadke kompostiramo, vsi materiali so naravni," pripoveduje Matic Leskošek, direktor podjetja Adrenalinček, ki vodi prvi ekološki kamp v Sloveniji. Prepričan je, da ima zeleni turizem veliko perspektivo, a ne v masovnosti. Zato tudi njihov kamp ne sprejme več kot 40 gostov naenkrat. "V kampu delamo trije, kar pomeni, da se vsakemu gostu lahko posebej posvetimo, se z njim usedemo. In gostje to občutijo. Več kot 70 odstotkov jih k nam prihaja na priporočilo prijateljev," pravi Leskošek.