"Premik na bolje se obeta kmalu. Našli smo skupni jezik z ministrstvom za okolje, pomaga nam občina Kranj, uskladili smo interese," nam je po dolgih letih razočaranj optimistično povedal Metod Zabret. Zabretovi so namreč po denacionalizaciji postali lastniki tega dela Bobovka in zaradi različnih okoljevarstvenih in drugih predpisov je okolica bajerja sčasoma postala zapuščena in neurejena, ljudje pa so se še vedno prihajali kopat in pozimi drsat. Še letos pa naj bi se stvari s posebnim odlokom spremenile na bolje, kar bo preprečilo, da bi se ob tem naravnem biseru še naprej nabirale smeti in druga navlaka.
Sicer pa junijska analiza Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj kaže, da je voda Čukovega bajerja skladna s predpisi, ki dovoljujejo brezskrbno kopanje. Pri tem pa velja izpostaviti, da so te analize stvar ozaveščenosti naročnikov, ki so navadno občine, ki plačajo mikrobiološke analize. Na Gorenjskem sta tako le občini Škofja Loka in Kranj naročili analize vode na kopališčih, ki jih ne nadzoruje država, in sicer jezero Šobec, Blejsko in Bohinjsko jezero. Selška Sora pri Podlubniku, Poljanska Sora pri kopališču Puštal, Sora pri Retečah ter Čukov bajer, Kokra pri Kosarepu in Sava pri Majdičevem otoku so torej edine vode, ki so bile analizirane na tak način. Vse so dobile pozitivno oceno.
