Za dobrih 400 milijonov višji odhodki, a navzlic temu manjši primanjkljaj? Torej bodo morali biti proračunski prilivi krepko večji od letošnjih slabih 8 milijard evrov, gospodarstvo pa bi moralo dodobra okrevati. Po naših izračunih (na podlagi lanskega BDP) bi moral državni proračun prihodnje leto imeti kar za 8,566 milijarde evrov prihodkov ali celih 624 milijonov evrov več kot letošnji. Naj ob tem dodamo še, da je imel lani proračun za 7,833 milijarde evrov prihodkov in za 9,363 milijarde evrov odhodkov, kar pomeni primanjkljaj v višini 4,3 odstotka BDP oziroma 1,529 milijarde evrov.

Od kod vlada Janeza Janše za naslednje leto načrtuje tolikšno povečanje prilivov, ni jasno, še zlasti ker stopnje DDV menda še vedno ne namerava povišati, Umar pa napoveduje za letos upadanje gospodarske aktivnosti (za 0,9 odstotka) in skromno rast za leto 2013 (za dober odstotek), porast brezposelnosti (do konca leta 2013 naj bi bilo brez dela približno 124.000 oseb ali skoraj 20.000 več, kot jih je zdaj) ter manj prihodkov na račun znižanja davka na dohodek pravnih oseb in sprememb pri dohodnini. Po oceni vlade bodo prihodki pri davku na dohodek pravnih oseb, denimo, letos nižji za približno 44 milijonov evrov in prihodnje leto za dodatnih 119 milijonov evrov, pri dohodnini pa do konca prihodnjega leta za 67 milijonov evrov.

Precej neobetavna je tudi letošnja polletna bilanca. Prihodki državnega proračuna so namreč v prvih šestih mesecih znašali 3,784 milijarde evrov ali 175 milijonov evrov manj kot v enakem obdobju lani. Je pa vladi z varčevalnimi ukrepi uspelo zajeziti vsaj rast odhodkov. Teh je bilo do konca junija za 4,633 milijarde evrov, kar je 229 milijonov evrov manj kot v lanskem prvem polletju. Toda celoten primanjkljaj je v prvih šestih mesecih znašal že 850 milijonov evrov oziroma le še 220 milijonov evrov manj, kot bi moral biti konec leta. Čeprav je res, da so varčevalni ukrepi iz zakona za uravnoteženje javnih financ začeli delovati šele junija in da so se plače javnih uslužbencev znižale šele ob julijskih izplačilih, pa glede na vse našteto očitno ni več daleč čas, ko bo treba razmišljati tudi o novem rebalansu letošnjega proračuna.

Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete pravi celo, da bo še en rebalans jeseni neizogiben. "Vlada je s svojim pristopom, ki temelji zgolj na varčevanju, nič pa na prihodkih, doživela popoln fiskalni polom. Čeprav je dobršen del stroke opozarjal na napačen pristop, je šla vlada z glavo skozi zid. Finančnega ministra Janeza Šušteršiča in premierja Janšo, ki je pokazal popolno neznanje ekonomije, čaka jeseni trdo soočenje z resnico."

Čeprav Kovač pritrjuje, da bo varčevalni zakon "prijel" šele v drugi polovici leta, pa vidi problem v tem, da še hitreje upadajo prihodki. "Manevrskega prostora ni več dosti. Edino, kar vlada lahko naredi, je, da zviša DDV."

Pred predvideno drugo proračunsko sejo vlade ta teden morajo resorji finančnemu ministrstvu posredovati svoje predloge za oblikovanje državnega proračuna za prihodnji dve leti. Ministrstvo za finance bo programsko klasifikacijo dokončno oblikovalo do 15. avgusta, v avgustu in septembru pa bodo potekala usklajevanja s posameznimi proračunskimi uporabniki. Vlada naj bi končni predlog proračunov obravnavala v drugi polovici meseca septembra. Zakonski rok za vložitev predloga proračuna v državni zbor je sicer 1. oktober.