Za inženirja multimedije Nejca Žorgo Dulmina je zmagovalna značilnost e-knjige praktičnost in še enkrat - praktičnost: osvoboditev fizičnega prostora v stanovanju, dejstvo, da knjige ne moreš izgubiti, da lahko eno knjigo na različnih napravah bere več ljudi v istem gospodinjstvu, da lahko uporabljaš slovar in hitro iskanje. Edino, kar ji manjka, je to, da z njo ne moreš podložiti mize, pravi.

A to, česar ti e-knjiga ne da, je "občutek prezence, lastnine in kulturnega prestiža, predvsem pa individualnost e-knjige so vse v istem formatu, večinoma jim manjka estetski videz tipa pisave, preloma strani, oblikovanja..." dopolnjuje literarni kritik Aljoša Harlamov. Elektronske knjige počasi (zelo počasi, a vendarle) prodirajo med slovenske bralce in se iz ozkega kroga "tehnoloških frikov" širijo med laike. Za kratek pregled nad tem, kako se bere e-knjiga v Sloveniji, smo poklicali nekaj pionirjev e-branja in povprašali po njihovih izkušnjah.

Klasika in pofl

O tem, na katerih napravah beremo e-knjige, ni nobenega dvoma vsi naši sogovorniki si lastijo bralnik ameriškega giganta Amazon. Nekateri ob kindlu uporabljajo še tablični računalnik ipad, vsi skupaj pa nakupujejo v spletni trgovini Amazon in le občasno pokukajo v Applov iStore. To seveda ni edini način, da pridemo do e-knjige. So še zamolčane, a zelo prisotne piratske kopije. Odnos do njih je odvisen od generacije, rojeni v osemdesetih se iskreno nasmejijo ob sleherni omembi kakršnih koli moralnih zadržkov, nekoliko starejši pa se neposrednemu odgovoru elegantno izognejo oziroma prisežejo, da piratske kopije pridejo v poštev le v skrajni nuji, ko želene knjige res ni mogoče drugače kupiti.

Na ameriškem trgu, kjer se e-knjiga najhitreje razvija (po oceni raziskovalnega centra Pew naj bi vsaj eno e-knjigo prebralo 21 odstotkov prebivalcev), je znano, da bralce e-knjig še posebej privlači "eskapistična in skrajno komercialna literatura", kot jo je ocenil literarni agent in urednik Steve Wasserman. Prodaja "ljubičev", trilerjev in znanstvene fantastike je v obliki e-knjige poskočila tudi za 60 odstotkov, navaja Wasserman. Pokukali smo tudi na virtualne police naših sogovornikov, ki jih sicer ne moremo oklicati za reprezentativni vzorec, a nam kljub temu lahko nakažejo nekatere bralne trende. Naleteli smo na izredno eklektično mešanico vseh stilov, žanrov in zgodovinskih obdobij: od kuharice, slikanice in popularne vampirske sage Somrak do Shakespeara, poljudnoznanstvenih in literarnoteoretskih člankov ter razprave o pasteh interpretativne statistike. Izbor bi še najlaže opisali z besedami Anje Golob: "Klasika in pofl." Klasika zato, ker je v javni domeni oziroma si jo lahko naložite brezplačno, tako imenovani pofl pa zato, ker ne sodi na police. Bralci e-knjig so namreč izbirčni in bodo tiskano knjigo kupili le takrat, ko jo dejansko cenijo in jo zato želijo fizično posedovati ter večkrat prebrati.

Da e-knjiga ni samo vir "komerciale" in "klasike" v angleščini, temveč tudi do težko dostopnih in ekskluzivnih vsebin v slovenščini, dokazujeta prevajalec Boštjan Gorenc in kritik Aljoša Harlamov. Prvi je stalen gost Digitalne knjižnice Slovenije (dLib), kjer "firbca po pdf-različicah starih slovenskih knjig in časnikov". Tako je bila ena prvih e-knjig, ki se je preselila na njegov bralnik, Kolomonov žegen - čarodejna besedila, ki so bila prvič natisnjena okoli leta 1740. Ljubi so mu še slovenski klasiki, za katere je poskrbel portal Beseda, a "žal" za zdaj le v pdf-različici.

Bralnik Harlamova trenutno obtežuje tudi "cela gora člankov o Cankarju in Rilkeju z dLiba in JSTORA". Mladi literarni teoretik opozarja, da "v skladu s tendencami po svetu" pogreša več "zastonjskih slovenskih strokovnih razprav, ki so financirane z državnim denarjem in njihov namen že tako ni zaslužek".

Želimo brati slovensko!

In slovenske e-knjige? Pogrešajo jih. Zelo. E-knjige v slovenščini trenutno ponujata le mariborska e-knjigarna Ruslica, kjer večinoma najdemo slovenske klasike, in Študentska založba, kjer je na voljo približno dvesto naslovov tujih in slovenskih sodobnih avtorjev, a jih lahko kupijo le imetniki Applovih naprav v spletni trgovini iStore. Svoj nastop na trg e-knjig, o čemer smo že obširno pisali v Dnevniku, napoveduje še največja založniška hiša Mladinska knjiga, Študentska založba pa do konca leta načrtuje lastno samostojno e-knjigarno. Sicer sta trenutno največji e-uspešnici te založbe roman Sedem Davida Benjamina in Čefurji raus! Gorana Vojnovića, ki so ju prodali v približno sto izvodih, kar nekaj nakupov pa je bilo opravljenih iz tujine.

Pa je branje e-knjige enako branju tiskane verzije? Elektronski bralniki omogočajo še funkcije, kot so povezava s spletom, e-knjigarno in slovarjem, iskanje po knjigi, neposredno objavljanje citatov na družbenih omrežjih... Zanimalo nas je še, ali tovrstne možnosti vplivajo na spomin, koncentracijo in razumevanje prebranega, a večina naših sogovornikov ne občuti razlike, saj razen slovarja le redko uporabljajo druge opcije. Bralniki z e-črnilom spodbujajo linearno branje, meni Boštjan Gorenc, na spremembe bralnih navad pa prej kot e-knjiga vpliva splet s hiperpovezavami, "s katerimi se navadimo na hitro preskakovanje".

Določena besedila se lepše prilegajo elektronski, druga pa tiskani verziji, zaključujejo sogovorniki. Poezija na primer ni za e-knjigo, razmišlja urednik LUD Literatura Andrej Hočevar, saj se "kompleksnejše postavitve žal izgubijo". Zato pa svoje uredniško delo, tako kot branje spletnih strokovnih člankov, lažje opravlja na bralniku.

Urednik in direktor založbe Umco Samo Rugelj priznava, da ga interaktivnost bralnikov, še posebej na ipadu, moti. Šestnajst ur zbranega branja 400-stranske knjige lahko opravi le ob tiskani verziji, ki mu omogoča večjo osredotočenost, ponazarja Rugelj. Antropologinja Tanja Ahlin pa ne mara e-izdaj strokovne literature, saj ne more "na enak način brskati in preskakovati sem in tja ter učinkovito uporabljati kazala in indeksa". Tudi dopisovanje in podčrtovanje se ji v e-izdaji ne zdita enaki kot v tiskani. Še en nostalgičen spomin na tiskane različice, ki ga imajo skorajda vsi bralci e-knjig, pa je - označitev števila strani.

E-knjiga in negativni sentimenti

Glede na to, da so elektronske knjige že nekaj časa med nami in da so bralniki dostopni že za dobrih sto evrov, je vsaj nekoliko nenavadno, da se e-knjiga v Sloveniji ni bolj razširila, vsaj med profesionalnimi bralci. Po eni strani je za to odgovorna navezanost bralcev na "čutno doživljanje literarnega dela - otip postaranih listov, vonj po tiskarski barvi, občutek preglednosti nad celoto, ki jo daje knjiga"... Tako je svojo izkušnjo opisala literarna in gledališka kritičarka Ignacija J. Fridl, ki se je odločila, da se "otrese samopodobe staromodne digitalne preplašenke", a se ji e-knjiga kljub temu ni prikupila.

Po drugi strani se ni mogoče znebiti občutka, da e-knjiga pri nekaterih bralcih sproža tudi določene negativne sentimente in jo že vnaprej zavračajo. Harlamovu se zdi, da gre za neutemeljen strah pred smrtjo klasične knjige, ki ga je treba pregnati: "E-bralnik mi je omogočil zgolj to, da lahko berem še več kot prej, kjer koli in kadar koli, nikakor pa ni zmanjšal potreb po branju klasične tiskane knjige!"

Nejc Žorga Dulmin opozarja, da e-knjiga ne bo prebila ozkega kroga navdušencev, "tehnološko veščih in angleško govorečih ljudi", dokler se ne bodo aktivirali založniki in priskrbeli dovolj ponudbe v slovenščini. Anja Golob pa negativne sentimente poveže še z negativno razsežnostjo e-knjigotrštva, ki se ne nanaša na branje, temveč na izginjanje majhnih neodvisnih knjigarn: "S tem izgubljamo dragocena mesta živega duha, točke, kamor smo vsi z užitkom zahajali in kjer se je odvijal dialog o prebranem, pa tudi o svetu nasploh."

Izginjanje knjigarn, in to ne le neodvisnih, temveč še večjih knjigarniških verig, je dejstvo, s katerim se že resno soočajo v Združenih državah Amerike. Večina s prstom kaže na Amazon, ki se poskuša profilirati kot edini posrednik med bralcem in avtorjem ter bodisi izpodriva založnike bodisi prevzema njihovo vlogo. E-knjige in Amazonovo gospostvo v veliki meri narekujejo nove okvirje založniških in knjigotržniških modelov ter je le še vprašanje časa, kdaj se bomo nanje odzvali ter kako bomo prišli do resne in obsežne ponudbe e-knjig v slovenščini. Ta za zdaj nastaja individualno, glede na politiko posameznih založb, a bi si številni želeli - kot ne prvič opozarja Samo Rugelj - tudi premisleka in predloga rešitve na sistemski ravni.