Združene države Amerike naj bi se trenutno nahajale sredi najhujše epidemije oslovskega kašlja po letu 1959, ko so zabeležili 40 tisoč primerov. Na udaru sta predvsem zvezni državi Washington in Wisconsin, kjer so zabeležili že okoli 3000 primerov, poroča Reuters. Omenjenima državama sledi še Montana, v celotnih ZDA pa so zabeležili že 18.000 primerov okužbe. Smrtnih žrtev je bilo do sedaj devet, predvsem dojenčkov, ki so bili premajhni, da bi jih uspeli pravočasno cepiti.

Da epidemija dobiva dramatične razsežnosti, priča podatek, da obolevajo predvsem otroci, stari od 10 do 14 let. Po poročanju ameriških medijev prav to dejstvo kaže na popuščanje cepiva oziroma mutacijo bakterije, ki povzroča oslovski kašelj (Bordetella pertussis). 

V Združenih državah Amerike začnejo otroke proti oslovskemu kašlju cepiti pri dveh mesecih starosti. Cikel sestavlja pet injekcij. Bolezen je najbolj nevarna za otroke, stare manj kot leto dni. Oslovski kašelj je sprva podoben prehladu. Oseba ima višjo telesno temperaturo, zamašen nos in kiha, kašelj pa je prvi teden blag. Šele kasneje postane kašelj močnejši, napadi pogostejši, spremljajo pa jih visoki piski, ki prihajajo iz pljuč - zato tudi takšno poimenovanje.

Kaj je oslovski kašelj?

Med otroškimi nalezljivimi boleznimi je oslovski kašelj ena težjih. "Od enega do dveh tednov po okužbi se pojavi kašelj brez povišane telesne temperature. Kašelj je v tem obdobju, ki običajno traja 7 do 10 dni, lahko povsem nezančilen in običajno ni moteč. V tem obdobju je bolnik najbolj kužen. Po tem obdobju se začnejo tipični napadi kašlja, ki so v napadih z zariplostjo ali pomodrevanjem in so močnejši ponoči. Napad kašlja lahko traja tudi do ene minute, vmes otrok hlasta za zrakom, lahko tudi bruha. Pri odraslih bolnikih je kašelj lahko še vedno neznačilen oz. blažji," je pojasnila dr. Tatjana Mrvič.

Leta 2009 uvedli poživitvene odmerke

Z Inštituta za varovanje zdravja je dr. Marta Grgič Vitek pojasnila, da je oslovski kašelj zalo nalezljiv, najboljša zaščita pa predstavlja cepljenje. "Po opaznem porastu obolevnosti za oslovskim kašljem v zadnjem desetletju so številne evropske države že uvedle poživitvene odmerke cepiva proti oslovskemu kašlju pri mladostnikih," je dodala. Zaradi povečane obolevnosti za oslovskim kašljem v starosti do 15 let, je bil v letu 2009 v Sloveniji zato uveden poživitveni odmerek cepiva za otroke, stare osem let.

"V prihodnosti bo potrebno razmisliti o uvedbi dodatnih poživitvenih odmerkih tudi pri mladostnikih in odraslih, še posebej pa je smiselno priporočanje cepljenja tistim osebam, ki so/bodo v stiku s še ne cepljenimi dojenčki (starši, stari starši, tudi nosečnice) ali z osebami z oslabljeno imunostjo," je še dodala Grgič Vitkova.

Kljub morebitni epidemiji v ZDA v ljubljanskem kliničnem centru na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja trenutno ni hospitaliziranega nobenega bolnika z oslovskim kašljem. "Te dni smo imeli sicer tudi v UKC Ljubljana nekaj hospitaliziranih otrok z oslovskim kašljem, a število hospitaliziranih je običajno in ne pomeni porasta," so zapisali v sporočilu za javnost.

"Oslovski kašelj najbolj učinkovito preprečujemo s cepljenjem. V Sloveniji so otroci cepljeni trikrat v prvem letu starosti, revakcinirani v drugem letu in v tretjem razredu osnovne šole. Okužbo sicer lahko zdravimo tudi z antibiotki, vendar večina obolelih pride k zdravniku že tako pozno v poteku bolezni, da to zdravljenje običajno ni učinkovito," je še povedala dr. Tatjana Mrvič s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.