Takrat jo je za uspešno ocenilo samo 35 odstotkov vprašanih. Danes so očitno (za vsako vlado) drugi, precej manj ugodni časi, zato niti ni tako čudno, če tudi tako vase prepričanemu in oblasti željnemu prvaku SDS uidejo izjave, kako mu je žal, da vodenja države po predčasnih volitvah ni prepustil prvaku PS Zoranu Jankoviću. Ali pa izjave, da bo vezal zaupnico na glasovanje o vpisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo, kar bi zaradi za to predpisanih najmanj 60 poslanskih glasov - koalicija pa jih ima na papirju samo 48 - pomenilo padec njegove vlade in razpad koalicije. Ob tem je treba vendarle zapisati, da Janša nikoli ni tega neposredno napovedal, je pa pri odgovorih na vprašanja novinarjev to možnost zvito dopuščal in ovinkaril, kar so v času poletnih kislih kumaric senzacij željni mediji spremenili v dejstvo, ki se bo najverjetneje zgodilo. Tako je Janša dosegel svoj namen okrepiti pritisk na opozicijo, zlasti na socialdemokrate, da vendarle popustijo in glasujejo za njegovo zlato pravilo.
Janšo bi najbolj pogrešali privrženci NSi
Janša že več kot dve desetletji kroji usodo Slovenije. Zato je Vox populi anketirance vprašal, kaj bi bilo, če bi se (tudi) prvak SDS politično upokojil. Večina (43 odstotkov) jih meni, da se nič bistvenega ne bi spremenilo. Dobra tretjina jih meni, da bi se stanje v Sloveniji izboljšalo in samo 14 odstotkov jih meni, da bi se z Janševim odhodom stanje poslabšalo. Križanja s strankarsko preferenco vprašanih pokažejo, da bi Janšo še najbolj pogrešali volilci NSi. Med njimi je namreč več kot polovica (55 odstotkov) takih, ki menijo, da bi se stanje brez Janše poslabšalo. Med volilci SDS je takih natančno polovica, v SLS 27 odstotkov, v DeSUS 12 odstotkov in v DL 4 odstotki. Na drugi strani 73 odstotkov privržencev PS in 61 odstotkov privržencev SD meni, da bi se stanje, če bi se Janša politično upokojil, izboljšalo.
Julijski Vox populi so merili prav v dneh političnega vrtinčenja okoli glasovanja o zaupnici. Izmerili so ne samo doslej daleč najslabšo oceno Janševe vlade, ampak tudi precejšen padec SDS na strankarski borzi. Tako nizkega ratinga SDS Vox populi ni zabeležil že od daljnega septembra 2004. Razlogov za ta padec je kar nekaj, vendar na javno mnenje verjetno še najbolj vpliva aroganca stranke in zlasti večine njenih poslancev, ker so ti vsem na očeh. Pred poletnimi počitnicami se je tako na prvo mesto s prednostjo 3 odstotnih točk vrnila Jankovićeva PS, ki je prejšnji teden uporabila tudi drastično orodje parlamentarnega protesta zoper vladajočo koalicijo, obstrukcijo izredne seje. SDS je druga z minimalno prednostjo pred socialnimi demokrati, ki že nekaj časa držijo svojih 14 odstotkov. Pri drugih strankah Vox populi opaznejših sprememb ni zaznal.
Koaliciji pripisujejo še največ leto dni življenja
Če upoštevamo samo opredeljene glasove, bi vse stranke prešle 4-odstotni prag vstopa v parlament. Na kritični meji sta le DeSUS in NSi. Parlament bi kazal približno takšno podobo: PS 25, SDS 22, SD 22, DL 6, SLS 5 ter DeSUS in NSi po 4 poslance. V to razdelitev sedežev bi lahko nekoliko posegla skoraj petina vprašanih, ki so odgovorili, da ne vedo, koga bi volili, druga petina pa jih ne bi šla na volišča.
Po oceni večine analitikov so prvaki strank v četrtek zvečer zgolj preložili politično krizo, da bi si vsi pridobili nekaj časa. Da se v koaliciji nekaj krha, se je pokazalo že naslednji dan, ko je del poslancev DeSUS, DL in SLS potegnil z opozicijo ter SDS preprečil, da bi na vrh neodvisne agencije za upravljanje državnega kapitala postavil Vitoslava Türka in tako sama prevzela popoln nadzor nad več kot 10 milijard evrov vredno "družinsko srebrnino". Vprašanje, koliko časa bo ta koalicija zdržala, je tako znova postalo aktualno. Da bo zdržala do konca mandata, je v anketi odgovorilo 27 odstotkov vprašanih, nekaj manj (25 odstotkov) jih meni, da do konca letošnjega leta. Večina (36 odstotkov) pa koaliciji pripisuje še največ leto dni življenja. Tako jih med privrženci SD misli kar 52 odstotkov, med privrženci PS pa 45 odstotkov. Tudi na drugi strani ni ravno veliko optimizma. Da bo koalicija zdržala še največ leto, jih med volilci DeSUS misli 44 odstotkov, med volilci SLS je takih 29 odstotkov. Celo med volilci SDS je takih pesimistov 22 odstotkov. V NSi je 67 odstotkov prepričanih, da bo koalicija dočakala konec mandata, kar je več (48 odstotkov) od pričakovanj privržencev SDS.
