Avstrija je namreč na zasedanju finančnih ministrov EU sredi junija pozvala k zagonu okrepljenega sodelovanja, formalna pobuda najmanj devetih članic naj bi sledila kmalu. Projektu naj bi se pridružilo okoli 15 držav.

Finančni ministri so junija namreč ugotovili, da na ravni EU zaradi nasprotovanja Velike Britanije in tudi Švedske verjetno ne bo mogoče doseči dogovora o uvedbi davka na finančne transakcije.

Pričakovati je bilo, da bo pobuda za okrepljeno sodelovanje vložena že ob robu vrha unije konec junija, vendar pa so to do zdaj še ni zgodilo.

Slovenija se je po besedah ministra za finance Janeza Šušteršiča pripravljena tej skupini pridružiti, a bo treba po njegovih besedah prej spremeniti stališče odbora državnega zbora o podpori uvedbi tega davka na ravni EU.

Vlada, ki je uvedbo davka ob sprejemanju varčevalnega rebalansa proračuna in zakona za uravnoteženje javnih financ obljubila tudi sindikatom, je v četrtek tako že sprejela predlog spremembe stališča Slovenije do uvedbe davka na finančne transakcije.

Slovenija je namreč v skladu s sklepom vlade iz letošnjega januarja sprva podpirala uvedbo davka na globalni ravni, v kolikor pa uvedba davka na globalni ravni ne bi bila dosežena, bi lahko Slovenija v skladu s prvotnim stališčem podprla uvedbo davka tudi na ravni EU.

Slovenija pa glede na to izvirno stališče ni podpirala uvedbe davka le na območju evra, z argumentom, da bi bilo treba zagotoviti konkurenčnost finančnega sektorja in preprečiti možnosti selitve finančnih storitev v članice EU, ki nimajo evra.

To stališča sta obravnavala in sprejela tudi obe matični parlamentarni telesi, odbor za finance in monetarno politiko ter odbor za zadeve EU.

V četrtek pa je vlada sklenila, da Slovenija po novem podpira uvedbo davka na finančne transakcije tako na ravni celotne EU kot tudi na ravni ožje skupine članic unije, vendar pa je stališče Slovenije, da je mogoče davek kot vir financiranja proračuna EU uporabiti le, če se ga uvede na ravni celotne EU.

Izjemo Slovenija dovoljuje, če se članicam, ki uvedejo davek, na drug način zagotovi sorazmerno zmanjšanje njihovega prispevka v bruseljsko blagajno.

Slovenija lahko tako po novem podpre tudi predlog za okrepljeno sodelovanje določenih članic EU, saj ta sledi enakim ciljem, kot so opredeljeni s prvotnim predlogom direktive o sistemu davka na finančne transakcije, ki ga je Evropska komisija pripravila za celotno povezavo.

Novo stališče vlade morata sedaj potrditi še oba omenjena parlamentarna odbora.