MGI ob porastu števila delavcev, do leta 2030 se bo njihovo število povečalo s sedanjih 2,9 na 3,5 milijarde, ter ob širitvi zgoraj navedenih trendov na Kitajsko, v Indijo, Brazilijo in druga razvijajoča se gospodarstva, napoveduje, da bo na trgu dela v prihodnjih 10 letih prišlo do še večjih neravnovesij. Do leta 2020 naj bi bilo na svetu od 90 do 95 milijonov nizko izobraženih delavcev, za katere delodajalci ne bodo imeli dela. MGI uvršča med nizko izobražene delavce v razvitih državah tiste brez fakultet, v državah v razvoju pa delavce brez srednje šole. Napovedi kažejo, da bo v tem obdobju v razvitih državah primanjkovalo od 38 do 40 milijonov fakultetno izobraženih delavcev. Drugače povedano, na trgu jih bo primanjkovalo 13 odstotkov. Na Kitajskem in v Indiji pa bodo najbolj potrebovali srednješolsko izobražene delavce. V številkah povedano jih bo premalo 45 milijonov ali 15 odstotkov.
Mlade čim prej izšolati
Po oceni MGI bo trg dela zelo zaznamovalo tudi staranje prebivalstva. Do leta 2030 bomo zaradi tega izgubili 360 milijonov delavcev, od tega 38 milijonov visoko izobraženih.
Po priporočilih Inštituta McKinsey bi morali izobraževanje mladih pospešiti in jih motivirati predvsem za študij znanosti, inženirstva in tehničnih ved, po katerih bo očitno vse večje povpraševanje. Za mlade, ki ne bodo nadaljevali študija, ter že obstoječe delavce srednjih let pa priporoča potrebno preoblikovanje načina šolanja na srednjih šolah in dodatno izobraževanje, s katerim bi pridobili specifična in iskana znanja. Vzor vsemu svetu naj bi bili Avstrija in Nemčija z njunim sistemom vajeništva in izobraževanja ob delu.
Zgolj spremembe politike izobraževanja ne bodo zadostovale. Tvorci gospodarskih politik bodo morali najti delovna mesta tudi za manj izobražene. V razvitih državah se zaradi staranja prebivalstva kažejo zaposlitvene priložnosti predvsem v socialnih in zdravstvenih storitvah.
Ugotovitve McKinseyja za Slovenijo očitno ne veljajo. Na Zavodu RS za zaposlovanje so nam povedali, da delodajalci v letošnjem letu iščejo predvsem delavce s poklicno strokovno izobrazbo (36 odstotkov) in delavce brez izobrazbe (31,8 odstotka), najmanjše povpraševanje pa je po delavcih z višjo strokovno izobrazbo, in sicer le 3,1 odstotka.
Sicer pa je trend podoben kot drugod po svetu. Najbolj primanjkuje inženirjev strojništva, elektrotehnike in elektronike ter delavcev v zdravstvu, farmaciji ter na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Potrebovali pa bi več delavcev v gostinstvu (natakarji, kuharji...), gradbeništvu (tesarji, izvajalci suhomontažne gradnje...), kovinarstvu (varilci, pripravljalci in monterji kovinskih konstrukcij), orodjarstvu, elektroinštalaterstvu ter več voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev. Veliko prostih delovnih mest je tudi za ekonomiste in pravnike; ker je obojih veliko, so možnosti za zaposlitev zanje manjše.
Najmanj iskani so tako imenovani družboslovci (sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi...), tajniki, uradniki, frizerji, kozmetiki, tiskarji, mizarji ter poklici s področja tekstilne industrije. V zadnjem letu se je povpraševanje delodajalcev po delavcih sicer najbolj zmanjšalo v rudarstvu, na področju kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnosti, v dejavnosti javne uprave in obrambe, v poslovanju z nepremičninami in v izobraževanju.
Starost je po zakonu o delovnih razmerjih diskriminatoren podatek, zato delodajalci v prijavah prostih delovnih mest pogoja glede starosti ne navajajo, razen v primeru, če gre za specifične zahteve delovnega mesta. Po podatkih zavoda so težje zaposljivi starejši s pogostimi zdravstvenimi težavami in drugimi omejitvami ter mladi brez ustreznih delovnih izkušenj.
Kovač: Na šok nismo pripravljeni
Na zavodu pričakujejo, da bodo imeli v bližnji prihodnosti boljše možnosti za zaposlovanje predvsem strokovnjaki s področij informacijskih tehnologij, tehnike in naravoslovja, novih (zelenih) tehnologij, zdravstva in zdravstvene nege ter farmacije, trženja, financ in računovodstva, kot tudi strokovnjaki, ki bodo zagotavljali različne svetovalne storitve. Pričakujejo tudi velik poudarek na širšem povezovanju znanj in spretnosti, na primer menedžerskih znanj s spretnostmi trženja in znanji s področja informacijske tehnologije, ter vseživljenjskem učenju.
Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete se z napovedmi o bližnjem pomanjkanju izobražene in presežku manj izobražene delovne sile ne strinja povsem. "Ocene, da proizvodnja zahteva vedno več znanja in specializacije, so pavšalne in slonijo na pogledih že preživete postfordistične dobe. Kot razvita družba sicer res potrebujemo visokokvalificirano znanje, vendar pa tudi celo vrsto storitev, ki ne zahtevajo kakšne posebne izobrazbe, zlasti na področju sociale. Na šok, ki se bo zaradi starajoče družbe zgodil sredi stoletja, nismo pripravljeni, prav tako pa se ne zavedamo, da nam ne primanjkuje toliko financ, kot nam primanjkuje socialnega kapitala, torej topline in občutka za sočloveka," ocenjuje Kovač. Pričakuje, da bo trg dela v prihodnosti postal še bolj globaliziran, delavci pa vse bolj mobilni. "Strukturna neravnovesja med najbolj razvitimi državami in periferijo bodo sprožila še več migracij, pri katerih bo Zahod igral vlogo kolonizatorja in uvoznika izobražene, a cenejše delovne sile," napoveduje Kovač. Trg dela v letu 2020 ali 2030 bo po njegovem mnenju izjemno odprt, dinamičen in tudi individualiziran. "Vloga sindikatov, ki v svojem boju med delom in kapitalom še vedno uporabljajo oblike 19. stoletja, se bo nedvomno zmanjšala. Varovanje pravic delavcev bo zato morala prevzeti država in jih dojemati kot občečloveške vrednote," razmišlja Kovač.
