Vsaj prvi obrok posojila bankam bo zagotovil začasni sklad za stabilnost evra EFSF, ki bo v primeru Španije aktiven le do začetka delovanja stalnega sklada za zaščito evra ESM. V vsakem primeru naj pomoč ne bi presegla 100 milijard evrov, kar pomeni, da bo Slovenija v njej sodelovala z največ 175 milijoni evrov garancij. Pomembno pri tem je, da bo pomoč na voljo le solventnim bankam, ki si same zaradi različnih razlogov niso sposobne zagotoviti sredstev. Med njimi pa zagotovo ne bo največje španske bančne skupine Banco Santander, ki je v primerjavi z nekaterimi kolegicami v izjemni finančni formi.

Čeprav je španski finančni minister Luis de Guindos dolgo zmagoslavno vztrajal, da Španije pomoč ne bo drago stala, pa je resnica precej drugačna. Kot vselej doslej je pogodba za pomoč bogata s programskimi zahtevami. Španija mora prestrukturirati banke, pri čemer je ključni cilj končna samostojnost bank. Da bi evropska komisija lahko ocenila napredek bank, bo imela skoraj dveletno dovoljenje, da španski bančni sistem po mili volji podrobno pregleduje. Za nameček mora Španija zadostiti tudi proračunskim zahtevam. Olli Rehn, evropski komisar za gospodarstvo in monetarno politiko, je včeraj dejal: "Od Španije pričakujemo, da bo do konca leta 2014 na vzdržen način ukrotila previsok proračunski primanjkljaj." S tem v mislih je predsednik madridske vlade Mariano Rajoy sprejel sveženj ostrih varčevalnih ukrepov, vrednih 63,5 milijarde evrov, s čimer je sprožil vrsto protestov vzdolž in počez Iberskega polotoka.

Tako niti ni presenečenje, da se gospodarska slika Španije še naprej kvari. Minister za zakladništvo Cristobal Montoro je ob predstavitvi novih gospodarskih napovedi opozoril na slabšo dinamiko v prihodnjih letih. Španski BDP se bo letos skrčil skromneje, za 1,5 odstotka (in ne 1,7 odstotka), medtem ko bo recesija leta 2013 0,5-odstotna, kar pomeni poslabšanje za 0,7-odstotne točke BDP.

Prav šepajoče gospodarstvo je v težave spravilo tretjo največjo špansko regijo Valencio, ki je včeraj kot prva uradno zaprosila za pomoč špansko vlado po nedavno ustanovljenem skladu za finančno pomoč regijam. Pokrajina z vzhodne španske obale mora do konca leta odplačati za 2,5 milijarde evrov dolgov. Valencia sicer v prošnji za pomoč ni navedla zneska, vendar ima skupno za okoli 20 milijard evrov dolgov.

Španija naj bi bila sicer regijam do konca leta pripravljena posoditi do 18 milijard evrov, a le v zameno za znižanje proračunskega primanjkljaja, ki bi pomagal pri javnofinančni konsolidaciji na državni ravni.

Trgi so se na pester petek odzvali s sebi lastno paniko. Strah pred bankrotom Španije je pognal zahtevane donose na desetletne državne obveznice krepko čez mejo sedmih odstotkov (7,3 odstotka), medtem ko je vrednost evra proti dolarju znova padla, in sicer na 1,216 dolarja za evro.