Akropola je za sofinanciranje 31 milijonov evrov vredne naložbe zaprosila tudi Eko sklad, a so vlogo zavrnili zaradi pomanjkanja dokazil o vrsti zavarovanja, načinu odplačevanja kredita in kreditni sposobnosti vlagatelja. "Ne glede na to, da je glavni namen Eko sklada kreditiranje naložb s področja varstva okolja, pa mora obenem zagotavljati ohranjanje premoženja, za kar pa je pogoj ustrezna politika dodeljevanja kreditov," je zapisal direktor sklada Franc Beravs.
Ministrstvo terja vračilo nepovratnih sredstev
Projekt je leta 2009 finančno podprlo takratno ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. V okviru javnega razpisa za spodbujanje tehnološko razvojnih projektov v mikro, malih in srednje velikih podjetij je Akropola prejela 200.000 evrov nacionalnih nepovratnih sredstev za razvoj inteligentnega nadzornega centra, ki bi ga vgradili v Eko srebrno hišo. Z ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo so sporočili, da po njihovih ugotovitvah sredstva niso bila namensko porabljena in da Akropola še ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti, zato so državno pravobranilstvo zaprosili za izterjavo, nezakonita ravnanja pa prijavili okrožnemu državnemu tožilstvu. Erjavec ob tem pojasnjuje, da je podjetje Stoja takrat razvijalo omenjeni nadzorni center, da pa se stvari niso iztekle po načrtih. "Tega smo se lotili prvi v Sloveniji, seveda smo delali napake." Novega so nato razvili na lastne stroške.
Poleg 128 stanovanj, od katerih bi bila tista v najvišjih dveh nadstropjih dvonadstropna, načrti predvidevajo pritlične poslovne prostore in garažo z 279 parkirnimi prostori v kleti. Stavba naj bi imela tudi sistem prezračevanja z vračanjem odpadne toplote, sončno elektrarno in uporabo deževnice za splakovanje stranišč, zaradi česar bi se stavba po porabi energije za ogrevanje uvrščala med pasivne zgradbe, glede na energetsko izkaznico pa bi zaradi visokega prihranka spadala v najvišji razred.
Subvencije za kupce
Eko sklad sicer za nakup stanovanj predvideva nepovratno finančno spodbudo v višini 250 evrov na kvadratni meter, a največ 25.000 evrov na posamezno stanovanje. Kupci lahko pod pogoji javnega poziva za kreditiranje okoljskih naložb občanov pri skladu najamejo tudi kredit v višini do 80.000 evrov. Cena kvadratnega metra naj bi bila po Erjavčevih besedah nekoliko višja kot povprečna cena kvadratnega metra v drugih novogradnjah, kar pripisuje dejstvu, da je bil objekt "zaradi svojih specifik povsem drugače grajen".
Vprašanje pa ostaja, kdaj bo stavba sploh dobila uporabno dovoljenje. Erjavec, ki je bil pred leti na lestvici revije Manager eden od stotih najbogatejših Slovencev, upa, da bodo dela stekla spet ta oziroma prihodnji teden, a je to "povsem odvisno od odločitve banke". Akropola je sicer leto 2011 sklenila v rdečih številkah, likvidnostne težave pa skušajo očitno rešiti tudi z oddajanjem poslovnih prostorov na Dunajski cesti.
