Trajnostni turizem
"Ni naša želja, da Natura 2000 postane mrtva narava, temveč želimo živo naravo z ljudmi v njej. Vendar tako, da ne bo prizadeto tisto, kar smo z Naturo 2000 zaščitili," se mu je pridružil tudi evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Po njegovih besedah je zmotno prepričanje, da vključitev v Naturo 2000 pomeni ustavitev vseh gospodarskih dejavnosti na tem območju. Prav nasprotno. Po raziskavi evropske komisije so skupni prihodki, povezani z rekreacijo in turizmom na območjih Nature 2000, v letu 2006 znašali med 50 in 85 milijardami evrov, od teh dejavnosti pa v Evropi živi od 4,5 do 8 milijonov zaposlenih za polni delovni čas.
Natura 2000 omogoča odlične pogoje prav za razvoj trajnostnega turizma. "Naše raziskave kažejo, da se povečuje povpraševanje po turističnih produktih, povezanih z zdravjem, dobrim počutjem, aktivnostmi v naravi in obiski naravnih parkov," je povedala direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak. Prav tako so na STO ugotovili, da turiste pri nas najbolj navdušuje čudovito ohranjena narava, zato dejstva, da Slovenija sodi med najbolj zelene države na svetu in se ponaša z izjemno gozdnatostjo, rečnim bogastvom in biotsko raznovrstnostjo ter velikim deležem varovanih območij Natura, ponujajo veliko priložnosti za razvoj trajnostnega turizma.
Vendar je še vedno precej nedorečeno, kako določiti, koliko turizma posamezno območje prenese, je opozoril direktor Kozjanskega parka Hrvoje Teo Oršanič. "Naravno in kulturno zanimivi kraji so bistven predpogoj za razvoj turizma, zato moramo turizem razvijati tako, da se najprej ohrani in nato v skladu z možnostmi nadgradi obstoječe vrednosti teh območij. S tem izpolnimo pogoje trajnostnega razvoja."
Minister obljubil denar
Čeprav so po Potočnikovih besedah stroški učinkovitega upravljanja omrežja Natura 2000 veliki - samo s finančnim instrumentom Life je EU prispevala več kot 1,2 milijarde evrov za upravljanje in obnovo vključenih območij - so koristi še toliko večje. Vrednost ekosistemskih storitev, ki jih zagotavlja Natura 2000 (npr. zaščita pred poplavami in podnebnimi spremembami, čiščenje vode, opraševanje rastlin in poljščin), je namreč ocenjena na od 200 do 300 milijard evrov.
A kljub zaščitnim programom se stanje narave v Evropi in Sloveniji poslabšuje. Vloženi trud te trende sicer upočasnjuje, vendar jih ne zaustavlja popolnoma in storiti bi bilo treba še več. Po Oršaničevem mnenju bi morala Slovenija, morda pa tudi vse preostale države EU, pristopiti k bolj organiziranemu spremljanju pomembnih vrst in na njihovi osnovi sprejemati ukrepe za ohranjanje ugodnega stanja teh vrst. Poleg tega varovanje vrst, kot so ptice, ki se selijo po celotni državi, le na območjih Nature 2000 ni dovolj. Oršanič pa je tudi opozoril na velike finančne težave, s katerimi se srečujejo pri varovanju narave zaradi varčevalnih ukrepov države, ki jim že vse od leta 2008 zmanjšuje proračun. Ob zadnjem rebalansu proračuna jim je odvzela še dodatnih 10 odstotkov sredstev in Oršanič se boji, kaj se bo zgodilo, ko ne bo denarja niti za plače. Bogovič je obljubil, da bodo najprej s prerazporeditvijo sredstev znotraj ministrstva, do konca leta pa tudi z rebalansom proračuna naravnim parkom zagotovili manjkajoči denar.
