Poleti 1927 sta se namreč odpadli srbski radikal Vukičević in dr. Korošec uskladila in podpisala t.i. blejsko pogodbo o sodelovanju. Medtem so imeli v beograjski narodni skupščini vladala je krhka, po vrsti že šesta Uzunovićeva vlada kot običajno hude nesporazume in vroče debate: delo je končal odbor za preiskavo korupcije na najvišjih mestih, začela se je tudi ostra proračunska razprava. Parlament je bil živahno prizorišče političnih obračunavanj, poslanci so se zmerjali, žalili in si grozili. Vlada je sicer pri glasovanju o kreditih dobila večino, a ta je bila pičla. Konec maja 1928 je predložila v ratifikacijo sporne nettunske konvencije, ki so jih izsilili italijanski fašisti, kar je sprožilo velike demonstracije po kraljevini Jugoslaviji, še posebej med Hrvati; 20. junija 1928 so v skupščini odjeknili streli, ki še danes niso povsem pojasnjeni. Črnogorski poslanec Puniša Račić je streljal na hrvaške poslance radićevce; dva sta podlegla takoj, njihov vodja Stjepan Radić pa dober mesec zatem.

Beograjske zdrahe in obračune je slovenski tisk podrobno spremljal in komentiral. Julija 1928 je časnik Jutro objavil spodnjo karikaturo, ki je močno razburila somišljenike Slovenske ljudske stranke. Klerikalni krogi so, s pomočjo novinarjev Slovenca, zagnali vik in krik o zlorabi vere, s čimer so spretno odvračali pozornost ljudi od krvavih beograjskih dogodkov, kjer njihovi poslanci SLS z ministrom na čelu niso imeli najbolj čiste vesti. Navsezadnje je bil dr. Korošec strog notranji minister, njegovi žandarji so razburjene poslance pogosto metali iz skupščine, človeka z napetim revolverjem v žepu pa so spregledali.

Našim prijateljem!

Vsled strašne klevete, ki jo je storilo "Jutro" nad dr. Korošcem, je razburjena vsa slovenska javnost. Tekom včerajšnjega dne smo prejeli iz najrazličnejših krajev Slovenije pisma in vprašanja, kaj mislijo vodilni krogi našega gibanja ukreniti, da si poiščemo primerno in dovoljno zadoščenje. Vsepovsod zahtevajo odločnih korakov. To je znamenje, da je ogorčenje splošno. Ves narod se je takoj zavedel, da se je izvršil zločin nad enim največjih Slovencev. Našim prijateljem sporočamo, naj predvsem poskrbe, da bo za to "Jutrovo" dejanje zvedel vsak naš človek, vsak pošten Slovenec, in da ga bo dovolj močno in odločno obsodil. To je prva dolžnost vseh tistih, ki čutijo, kako kruto so žaljene vse naše vrste. To bo prvo bojno obvestilo, da bodo naše množice pripravljene za nadaljnja podvzetja. Odgovorili bomo mirno, a samozavestno, kot se spodobi slovenskemu narodu.

Somišljeniki!

Zločin, ki ga je izvršilo "Jutro" z nesramnim in hudobnim napadom na načelnika naše stranke, ne sme ostati nekaznovan. Divjega obrekovanja naših poslancev v "Kmetskem listu" in "Domovini" mora biti konec. Ne dovolimo, da bi nekaj izrodkov sramotilo ves naš slovenski narod pred svetom! Ne oznanjamo krvavega boja, kot so to oznanjali in izvrševali centralistični nasilniki v dobi Pribičevičeve moči, ampak tih boj zavednega slovenskega ljudstva, ki mora v interesu svojega obstanka vreči iz svoje srede izdajalce. Somišljeniki! Oglejte si natanko vsakega naročnika "Jutra" in drugih gori označenih listov. Glejte in premislite, da nikjer ne redite gada na svojih prsih. Z jekleno odločnostjo v ta tihi, a vztrajni boj, da občutijo vsi, ki sramote naš slovenski narod in njegovega voditelja ter vsi, ki to brezvestno gonjo podpirajo, posledice svoje hudobije v polni meri na vseh plateh. To veljaj vsem našim somišljenikom od stolnega mesta do zadnje vasi!

Oboje iz Slovenca, 8. julija 1928

* * *

Pet dni zatem je stranka SLS proti Jutru in njegovi karikaturi priredila v Žalcu veliko protestno zborovanje pod geslom Slovesna zaobljuba slovenskemu narodu. Nekaj dni kasneje, 27. julija 1928, dr. Korošec od kralja dobi mandat za sestavo vlade. Poleg predsedniškega mesta je obdržal tudi resor notranjega ministrstva.

Viri: dLib, Zgodovina Slovencev, CZ 1979, Enciklopedija Slovenije, MK 1988