Pri E-študentskem servisu so, kot pravijo, s tem sporočilom želeli odgovoriti na številna vprašanja študentov. Vendar pa v petih kratkih točkah obširnejših razlag in primerjav med dvema oblikama dela ni. Študentje lahko že v zavajajočem naslovu preberejo, da delu prek avtorske pogodbe sledi plačilo dohodnine in izguba olajšav. Pod tem sledi opozorilo, da se lahko študent pri takšnem delu "hitro znajde v težavah", sledi pa še pet točk, ki svarijo pred delom prek avtorske pogodbe. Pa pojdimo po vrsti:

1. "Študent ni več upravičen do posebne osebne olajšave"

Najprej poudarjajo, da študentje z avtorsko pogodbo niso več upravičeni do posebne davčne olajšave v višini 3228,45 evra, ki velja le za delo prek študentske napotnice.

Ta točka popolnoma drži. Posebna osebna olajšava, ki pomeni zmanjšanje davčne osnove je res namenjena le študentom. Le oseba s statusom dijaka ali študenta je upravičena do posebne osebne olajšave, to pa samo za prejemke iz naslova občasnega in začasnega dela dijakov in študentov, so pojasnili na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS).

2. "Starši lahko izgubijo olajšavo za vzdrževanega družinskega člana"

"Tvoji starši lahko izgubijo olajšavo za vzdrževanega družinskega člana (splošna olajšava 3228,45 evra)," nadaljujejo. Pri tej trditvi ne gre mešati olajšave za vzdrževanega družinskega člana in pa splošne olajšave, čeprav bi po zapisanem lahko sklepali, da gre za isto stvar. 

Starši splošne olajšave (3228,45) ne morejo izgubiti, lahko pa izgubijo pravico do olajšave za vzdrževanega družinskega člana, če (prvi) otrok prek avtorske pogodbe zasluži več kot 2382,13 evra. Za drugega otroka je ta znesek 2598,68, so razložili pri Davčni upravi RS (Durs). 

3. "Lahko se zgodi, da mora študent prihodnje leto plačati dohodnino"

Sledi opozorilo, da "se lahko zgodi, da mora študent prihodnje leto plačati dohodnino". Trditev drži - če dohodek, pridobljen prek avtorske pogodbe, preseže višino splošne osebne olajšave. Se pa že sproti odvaja 25-odstotna akontacija dohodnine. E-študentski servis pa ne navaja dejstva, da bo moral študent plačati dohodnino tudi v primeru prekoračitve posebne osebne olajšave (3228,45 evra) za zaslužek pri študentskem delu. 

Pri Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) navajajo, da se akontacija dohodnine pri avtorskih pogodbah plača za vse transakcije: "Na koncu leta se glede na splošno olajšavo in celoten pregled dohodnine izračuna, ali je rezident presegel mejo za uvrstitev v dohodninski razred. Če ne preseže splošne olajšave pri 6373,24 evra, se mu akontacija povrne, sicer pa se poračuna z davkom, ki ga mora plačati."

Na Dursu glede navedb pri tej točki poudarjajo, da je odmera dohodnine odvisna od vseh dohodkov, ki jih študent prejme v odmernem letu. "Vsak posameznik si lahko na podlagi svojih dohodkov v dohodninskem letu izračuna, ali bi imel pri poračunu dohodnine doplačilo ali vračilo. Ta je namreč odvisna tudi od medletnega plačevanja akontacije dohodnine. Testni izračun najdete na spletni strani eDavki," so sporočili z Dursa.

4. "Enkrat prek avtorske pogodbe, za vedno prek avtorske pogodbe"

"Prehod na redno zaposlitev je še težji," v četrti točki opozarja E-študentski servis. "Enkrat prek avtorske pogodbe, za vedno prek avtorske pogodbe."

To točko je pravnik Luka Tičar s katedre za delovno in socialno pravo ocenil kot zavajajočo. "Prehod v redno zaposlitev je v današnji situaciji za vse zahtevna stvar," opozarja in dodaja, da se delodajalci tako s študentskimi napotnicami kot avtorskimi pogodbami le izogibajo delovnemu razmerju. Večjih razlik glede kasnejšega zaposlovanja pravzaprav ni, poudarja. Ob tem je spomnil na primere, ko so nekateri posamezniki tudi več kot deset let "na črno" delali prek študentske napotnice. Tičar tudi meni, da je "povsem neprimerno pričakovati, da študentske servise skrbi materialni status študentov".

Prehod na redno zaposlitev je odvisen od dejanskih pogojev dela pri delodajalcu in oblike dela, ki ga oseba opravlja. Če se zasledi vse elemente delovnega razmerja, je delodajalec zavezan skleniti pogodbo o zaposlitvi, pojasnjujejo ŠOS in spominjajo na 4. člen zakona o delovnih razmerjih.

"Študentsko delo je pogojeno s statusom študenta in je časovno omejeno, medtem ko delo preko avtorske pogodbe ni vezano na status študenta," pa so glede opozorila v tej točki razložili pri E-študentskem servisu. "Po naših izkušnjah študentje, ki že med študijem delajo tudi prek avtorske pogodbe, pogosto nadaljujejo s to obliko dela tudi po izgubi statusa, čeprav si večina želi redne zaposlitve."

5. "Ni zalaganja zaslužkov vnaprej"

"Ni zalaganja zaslužkov vnaprej, v primeru neplačila sam terjaš svoj zaslužek," se glasi zadnja točka opozorila. Zalaganje plačil pri izplačilu avtorske pogodbe res ni urejeno.

"Sicer je za delo prek študentske napotnice pristojno civilno sodišče, za delo prek avtorske pogodbe pa delovno. Če bi posameznik prek študentske napotnice kljub vsemu ostal brez plačila, glede pravne varnosti ni bistvene razlike," je razložil Tičar.

Ni vse črno-belo

Zadeva vsekakor ni tako črno-bela, kot jo prikazuje E-študentski servis, hkrati pa delo prek avtorske pogodbe v veliko primerih ni idealna rešitev za študenta. Zato se mora vsak posameznik sam dodobra pozanimati, kakšna oblika dela je zanj najbolj ugodna. Institucije, ki naj bi delovale dobronamerno, pa bi mu pri tem lahko bile v večjo pomoč. Obširnejše bi mu lahko razložile razliko med dvema oblikama dela, namesto da se poslužujejo enostranskih razlag, ki povzročijo le zmedo.