Pasijon sodi med najstarejše gledališke procesijske igre v Evropi. Na osnovi pisne predloge, ki je ohranjena v Kapucinskem samostanu v Škofji Loki, se je pasijonska velikonočna procesija z vmesnimi prekinitvami izvajala v srednjeveškem jedru Škofje Loke od leta 1713 dalje do ukinitve v času jožefinskih reform.
Oživljena je bila leta 1936 in nato ponovno 1999, uprizorjena pa je bila še leta 2000 in 2009. Izvirno dramsko besedilo Škofjeloškega pasijona je zapisal pater Romuald med letoma 1715 in 1727 in je najstarejše v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku.
Škofja Loka si sicer že nekaj časa prizadeva, da bi pasijon uvrstili na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, na katerem je že 267 raznih etnoloških, kulturnih, glasbenih, rokodelskih in drugih značilnosti posameznih držav. Samo sosedje Hrvati imajo na tem seznamu že 11 "živih mojstrovin", med drugim tudi izdelovanje hrvaške čipke...
Namen razglasitve pasijona za živo mojstrovino državnega pomena je tudi v tem, da se ohranja izvedba po izvirnem dramskem besedilu v velikonočnem času ter na ulicah in trgih Škofje Loke. V odloku je zapisano še, da je tudi zaradi pasijona treba ohranjati obstoječe odprte prostore srednjeveškega mestnega jedra. Naslednja uprizoritev bo leta 2015.
"To je konec naših dolgoletnih naporov in hkrati začetek prizadevanj, da pasijon postane del Unescove nežive dediščine, kar si ne nazadnje tudi zasluži. Do prihodnje pomladi bomo pripravili predlog za predstavitev na Unescu in upamo, da nam bo z njim čim prej uspelo. V slovenskem merilu pasijon sicer ne potrebuje večje prepoznavnosti, saj ga malodane pozna že vsak, vpis na Unescov seznam pa bi nam res prinesel veliko pozitivnih učinkov," je bil zadovoljen škofjeloški župan Miha Ješe.
