Svetniki so prepričani, da spremenjeni zemljiški zakon, ki je za več kot 80 odstotkov oklestil odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, ne more rešiti slovenskega gospodarstva, kot so trdili predlagatelji takšnega zakona. Člani državnega sveta noveliranemu zemljiškemu zakonu nasprotujejo tudi zato, ker nima podpore strokovne javnosti; nasprotujejo mu tako Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije kot tudi mnogi strokovnjaki, od biotehniške fakultete do Kmetijskega inštituta Slovenije, tistih, ki se ukvarjajo s prostorskim načrtovanjem, nevladnih okoljskih organizacij... Prepričani so, da zakon tak, kot je bil sprejet prejšnji teden, spet odpira pot za lov na kmetijska zemljišča in njihovo pozidavo.

Sicer pa pristojna ministrstva, zlasti za (bivše) okolje in za kmetijstvo, tudi doslej niso pretirano zavzeto skrbela za varovanje kmetijskih zemljišč. Dokaz za to je občina Braslovče, ki je že na začetku leta 2008 v svojem prostorskem načrtu za pozidavo namenila več kot sto hektarjev parcel na najboljših kmetijskih zemljiščih, za katere sta omenjeni ministrstvi izrecno zapisali, da se jim namembnost ne sme spremeniti, nista pa izpolnili drugega dela svoje domače naloge. V šestih mesecih od sprejetja občinskega prostorskega načrta bi morali preveriti, ali je občina sledila njunemu mnenju, a ker tega nista storili, so ves ta čas v Braslovčah gradili tudi na najboljši kmetijski zemlji, ki bi morala ostati za kmetijsko rabo.

Nekateri občani Braslovč so vlado dve leti zaman opozarjali na to. Prisluhnila jim je šele lani in vložila pobudo za ustavno presojo prostorskega načrta občine Braslovče. Ustavno sodišče je pred dnevi pritrdilo okoljsko ozaveščenim krajanom in omenjeni dokument v delu, ki nezakonito in v nasprotju z ustavo omogoča gradnjo na najboljši kmetijski zemlji, odpravilo. Ob tem pa se postavlja vprašanje, koliko je v Sloveniji še nezakonitih občinskih prostorskih redov in koliko zemljišč je bilo v zadnjih letih pozidanih samo zato, ker državni uradniki niso opravili dela, za katero so plačani.

V primeru Braslovč je sreča v nesreči ta, da je ustavno sodišče odločitev sprejelo "že" dobro leto po vložitvi pobude za ustavno presojo in s tem prehitelo gospodarskega ministra Radovana Žerjava, ki je med nedavnim obiskom Braslovč napovedal, da bo skušal doseči, da vlada umakne ustavni spor v zvezi s kmetijskimi zemljišči v tej občini, ker da z njim ovira gospodarski razvoj. Za zemljišča, ki so ključni pogoj za to, da bi Slovenija pridelala več hrane, ministru Žerjavu, ki je za nameček predsednik kmečke SLS, očitno ni kaj dosti mar.