"Vnetja, ki jih povzročajo razni virusi, bakterije in paraziti, so med najpomembnejšimi vzroki rakavih bolezni in jih je mogoče preprečiti. Če bi uporabili obstoječe metode, ki jih v javnem zdravstvu uporabljamo za preprečevanje bolezni, kot so cepljenje, varnejše metode injiciranja ali protimikrobno zdravljenje, bi lahko to imelo velik vpliv na breme, ki ga povzroča rak," sta razložila Catherine de Martel in Martyn Plummer iz Mednarodne agencije za raziskovanje raka, ki sta tudi glavna avtorja članka v reviji. V študiji so sistematično analizirali delež rakavih obolenj globalno in v osmih regijah sveta, s tem da so izračunali delež novih primerov raka v populaciji, ki bi jih lahko preprečili z ustreznim zdravstvenim posredovanjem. Na osnovi podatkov o pojavnosti 27 rakavih obolenj v 184 državah v letu 2008 so izračunali, da je bilo približno 16 odstotkov vseh rakavih obolenj posledica infekcij, ta delež pa je bil v manj razvitih državah trikrat višji kot v razvitih državah (22,9 odstotka proti 7,4 odstotka). Ti deleži so se zelo razlikovali tudi med regijami, od 3,3 odstotka v Avstraliji in Novi Zelandiji do 32,7 odstotka v podsaharski Afriki.
"Veliko rakavih obolenj, ki jih povzročajo infekcije, bi lahko preprečili, še posebej tiste, ki jih povzročajo humani virusi papiloma, Helicobacter pylori ter virusi hepatitisa B in C," navajajo avtorji. Pri tem poudarjajo, da so te štiri glavne infekcije odgovorne za skupno približno 1,9 milijona primerov rakavih obolenj, najpogosteje so to raki želodca, jeter in materničnega vratu. Slednji vsako leto zakrivi polovico rakavih obolenj, ki so posledica vnetij, pri ženskah in več kot 80 odstotkov raka jeter in želodca pri moških.
Avtorja zaključujeta, da je lanska konferenca Organizacije združenih narodov na temo nenalezljivih bolezni poudarila pomen mednarodne preventive in nadzora nad temi boleznimi. Čeprav se rak pojmuje kot poglavitna nenalezljiva bolezen, je precejšen del teh obolenj posledica infekcij z raznimi dejavniki, zato je pri njihovem preprečevanju treba uporabiti drugačne pristope, kot jih uporabljamo pri obravnavi običajnih nenalezljivih bolezni.