DZ sprejel novelo zakona o preprečevanju omejevanja konkurence

DZ je danes z 48 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Novela naj bi omogočila lažje preoblikovanje UVK v agencijo za varstvo konkurence. Agencija bo imela direktorja in petčlanski svet agencije, ki ju bo na predlog vlade imenoval DZ, sedaj predvidene komisije za varstvo konkurence pa ne bo.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je novelo predlagalo, ker da način in postopki, ki jih določa veljavni zakon, ne omogočajo zanesljivega prehoda iz Urada RS za varstvo konkurence (UVK) v agencijo.

Spremembe se nanašajo na organe agencije, njihovo imenovanje in pristojnosti. Po novem bo imela agencija petčlanski svet, katerega člane bo imenoval DZ na predlog vlade. Tudi direktorja bo imenoval DZ na predlog vlade, ne več neposredno vlada. Direktor bo po funkciji tudi predsednik sveta agencije.

S tem, da bo direktorja agencije imenoval in razreševal DZ, naj bi zagotovili čim večjo neodvisnost agencije od izvršilne veje oblasti.

Novela ohranja pristojnosti sveta agencije, med njimi sprejem splošnih aktov, letnega poročila in letnega programa dela agencije, po novem pa bo na predlog direktorja imenoval člane prekrškovnega senata za odločanje v vsaki posamezni zadevi.

Novela ukinja komisijo za varstvo konkurence. Njene naloge odločanja v upravnem postopku so prenesli na senat, ki ga bodo sestavljali vsi člani sveta, tudi direktor agencije.

Člani sveta bodo lahko tudi zaposleni v agenciji, pri čemer pa novela ne določa natančne sestave sveta po številu notranjih ali zunanjih članov.

Odločanje v prekrškovnem postopku se bo preneslo na prekrškovni senat, katerega člani bodo morali imeti opravljen izpit za vodenje in odločanje prekrškovnih postopkov. Ker bo lahko direktor v prekrškovnem senatu, bo ta izpit med pogoji za njegovo imenovanje.

Sprejeta novela zakona o skladnem regionalnem razvoju

DZ je danes z 58 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, s katerim želi vlada med drugim racionalizirati administrativne postopke.

Namen novele je racionalizirati administrativne postopke, izboljšati sistemske rešitve in nadgraditi regionalne politike za potrebe črpanja evropskih sredstev v programskem obdobju 2014-2020.

Poslanci so ob obravnavi novele izrazili upanje, da bodo spremembe vplivale na razvoj in odpiranje novih delovnih mest. Pričakujejo tudi, da bo vlada poleg tega pripravila nove ukrepe za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja.

Dopolnjen zakon o rudarstvu

DZ je danes z 59 glasovi za in nobenim proti sprejel dopolnjen zakon o rudarstvu. Po dopolnitvi se bo štelo, da so bile koncesije, ki so potekle s 1. januarjem 2011, podaljšana za do tri leta, vendar najdlje do konca leta 2013.

Po veljavnem zakonu koncesij, ki so potekle 1. januarja 2011, ni bilo mogoče podaljšati, kljub temu da pogoji za izkoriščanje še obstajajo.

Z dopolnitvijo zakona se določbe 50. člena zakona ne bodo uporabljale v primerih, ko je rudarska pravica za izkoriščanje potekla po 1. januarju 2011, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje pa je na ministrstvo podal vlogo za njeno podaljšanje.

V takih primerih se bo štelo, da je bila rudarska pravica za izkoriščanje podaljšana za največ tri leta od poteka dosedanje rudarske pravice, a najdlje do 31. decembra 2013.

DZ sprejel tudi noveli zakonov s področja okolja

DZ je danes z 48 glasovi za in devetimi proti sprejel novelo zakona o vodah, s katero naj bi se uredila najbolj pereča vprašanja na področju vodovarstvenih območij. Poslanci so sprejeli tudi novelo zakona o varstvu okolja, ki se dotika veljavnosti okoljevarstvenih dovoljenj. Za je glasovalo 49 poslancev, proti jih je bilo devet.

Z novelo zakona o vodah se bodo uredila najbolj pereča vprašanja na področju vodovarstvenih območij, poenostavil se bo postopek podeljevanja vodnih pravic, uredila se bo poenostavitev prenosa vodnih pravic.

Novela zakona o vodah želi med drugim urediti vprašanja na področju vodovarstvenih območij ter poenostaviti postopke podeljevanja vodnih pravic in prenosa vodnih pravic ter urediti uveljavitev izjem od doseganja okoljskih ciljev v primeru javnega interesa.

Novela med drugim omogoča poenostavitev postopka podelitve vodnega dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vodo in pridobivanje toplote v enostanovanjski stavbi za lastne potrebe. Gre tudi za ureditev opredelitve suhih zadrževalnikov, bistveno pa se bo tudi povečala pripravljenost v primeru nenadnega onesnaženja na morju.

Novela zakona o varstvu okolja podaljšuje veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj s petih na deset let tudi za dejavnosti in naprave, ki ne potrebujejo IPPC dovoljenja.

Takšnih dejavnosti in naprav naj bi bilo približno 1150. Spreminja se tudi ureditev glede ostanka emisijskih kuponov iz rezerve za nove naprave iz državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov za obdobje 2008-2012.

O njihovem razpolaganju bo odločala vlada glede na izpolnjevanje mednarodno sprejetih obveznosti glede znižanja emisij toplogrednih plinov v okviru kjotskega sporazuma in EU. Del ravnanja s komunalnimi odpadki se bo lahko urejal tudi v okviru proste gospodarske pobude, če to ne bo v nasprotju z zahtevami varstva okolja in zdravja ljudi.