Novelo zakona o uravnoteženju javnih financ (Zujf) so vložili poslanci opozicijskih Pozitivne Slovenije in SD. Z njo želijo spremeniti del zakona, ki posega v pravice nekaterih skupin upokojencev ter predlagajo vrnitev pravice do pokojnin iz proračuna in do letnega dodatka za upokojence.

Po besedah poslanke SD Andreje Črnak Meglič je neutemeljeno, da je Zujf posegel le v določene pokojnine, ki se sofinancirajo iz proračuna. Kot pravi, je omenjeni člen zakona dvojno selektiven, saj razlikuje med vsemi upokojenci in tistimi, ki se jim pokojnina delno sofinancira iz proračuna. Znotraj te skupine pa še dodatno selekcionira tiste, ki "jim je na podlagi nekega nam nedoumljivega načela pravičnosti, ki ni bil nikjer obrazložen, izločil skupine, ki se jim znižajo pokojnine tudi do 25 odstotkov".

Poslanka je prepričana, da gre za selektiven in diskriminatoren ukrep, ki je tudi "evidentno protiustaven". Po njenem mnenju je nepravično in nesorazmerno, da breme nosi manj kot pet odstotkov upokojencev, ki so jih izbrali za "največjo žrtev finančne krize".

Finančni minister Janez Šušteršič pa opozarja, da proračun v pokojninsko blagajno letno nakaže 1,4 milijarde evrov, od tega 440 milijonov za pokojnine, ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih. Pri pripravi varčevalnega zakona so po njegovih besedah ocenili, da je treba na tem področju nekaj narediti, pri čemer so poskušali ukrepe porazdeliti enakomerno. Minister še dodaja, da zakon ne znižuje pokojnine nobenemu upokojencu, ki ne prejema vsaj povprečne pokojnine.

Šušteršič dodaja, da so se pripravljeni pogovarjati o morebitnih popravkih zakona, če so "kje posegli preveč", a predloga opozicije ne morejo podpreti, saj bi že v letošnjem letu pomenil 60 milijonov evrov stroškov proračuna.

Poslanka PS Barbara Žgajner Tavš pa je prepričana, da je resnični namen vladnega varčevanja ideološki obračun z nekaterimi kategorijami upokojencev. Po njenih besedah je jasno, da koalicija z "mega varčevalnim zakonom" povzročila nove krivice, ki jih s predlogom opozicije sedaj odpravljajo. Če njihov predlog ne bo sprejet, pa v PS napovedujejo, da bodo začeli z zbiranjem podpisov za ustavno presojo varčevalnega zakona.

Tudi vodja poslanske skupine SD Janko Veber je prepričan, da ima zakon vrsto resnih pomanjkljivosti, je neuravnotežen in ruši temeljna načela solidarnosti. Po njegovih besedah na selektiven, diskriminatoren in ustavno sporen način posega v pokojnine, hkrati pa tem upokojencem ne zagotavlja pravnega varstva. Opozarja še, da zakon znižuje pokojnine le nekaterim kategorijam upokojencem, pri tem pa ne navaja nobenih kriterijev za takšno odločitev.

Po drugi strani pa v SDS menijo, da je zmanjševanje javne porabe z varčevalnim zakonom potekalo na uravnotežen način. Kot je dejal Andrej Šircelj, so nekateri upokojenci dobivali različne dodatke, čeprav zanje niso plačevali prispevkov. Poslanec priznava, da je lahko prišlo do morebitnih napak, zato bodo preučili učinke varčevalnega zakona in predlagali morebitne spremembe.

V Državljanski listi se sicer strinjajo, da varčevalni zakon vsebuje anomalije in nesorazmerne ukrepe, zato bo treba pripraviti ustrezne popravke. A, kot je dejala Kristina Valenčič, predloga opozicije ne morejo podpreti, ker bo izničil učinke varčevalnega zakona in povzročil nova nesorazmerja. Vlado pozivajo, naj do septembra pripravi predloge za popravke zakona, sicer jih bodo predlagali sami, morda tudi v sodelovanju z opozicijo.

Podobno se tudi v DeSUS strinjajo z ugotovitvami, da je varčevalni zakon ne dovolj argumentirano posegel v del pokojnin. Si pa po besedah Franca Jurše želijo, da s popravki ne bi hiteli tako kot so z zakonom. Predlog opozicije je po njegovih besedah glede na javnofinančno stanje nerealen, tudi on pa pričakuje, da bo vlada do septembra pripravila ustrezne popravke varčevalnega zakona.

Proti opozicijskemu predlogu bodo glasovali tudi v SLS. Bodo pa po besedah Romana Žvegliča sodelovali pri popravi krivic, ki so se zgodile z zakonom. Tudi on popravke pričakuje do jeseni. Žveglič sicer opozarja, da so z zakonom posegli v pokojnine, ki so nadpovprečno visoke, država pa ima pravico, da tiste, ki iz proračuna dobijo največ, nekoliko omeji.

Da je opozicijski predlog preveč radikalen, pa meni poslanec NSi Matej Tonin. Predlog namreč daje bonitete samo eni družbeni skupini in ni pravičen. "Če rušimo Zujf na tej točki, lahko pade celoten zakon," opozarja Tonin, ki meni, da bi v primeru sprejetja novele vse družbene skupine, ki jih je zakon prizadel, zahtevale svoje popravke.