Da je veliko na kocki, dokazuje tudi dejstvo, da je Janša pred glasovanjem o fiskalnem pravilu za jutri sklical še en sestanek predsednikov parlamentarnih strank. Še enkrat želi preveriti možnosti za vnos fiskalnega pravila v ustavo, so potrdili v kabinetu vlade.
Če DZ na izredni seji predloga za spremembo ustave ne bo podprl, v mandatu te vlade ne more več razpravljati o ustavnih spremembah s podobno vsebino, torej bi bilo določila fiskalnega pakta nemogoče izvesti v za to določenih rokih. Za sprejem sta potrebni dve tretjini glasov poslancev, ki pa jih v tem trenutku ni. Janša je zaradi tega včeraj že dopustil možnost vezave zaupnice na sprejem fiskalnega pravila.
"Ne gre za usodo vlade, ne te vladne koalicije, temveč preprosto za usodo Slovenije. Če tukaj ni toliko razuma, da bi ljudje, ki so velikokrat javno prisegli, da bodo podprli fiskalno pravilo, držali to besedo, in bi ljudje, ki razumejo situacijo, postavili interes države pred lastni interes ali interes stranke, potem ni izhoda tej koaliciji," je bil jasen Janša.
Tudi predsedniški kandidat Borut Pahor se je strinjal, da bi nesprejetje fiskalnega pravila za Slovenijo pomenilo nepredvidljivo politično, gospodarsko in socialno škodo. Pred dnevi je Pahor najbolj odgovorne ljudi v državi pozval "da zberejo vso moč in gredo čez vse mogoče predsodke, ki jih je nabrala naplavina zadnjih let in zlasti zadnjih tednov, ideoloških in drugih, da sedejo skupaj in da rešijo odgovor na vprašanje, kaj narediti s fiskalnim pravilom".
"Zlatemu pravilu" je sicer še aprila kazalo dobro, nato so poslanci PS spremenili svoja stališča, ob junijski menjavi vodstva v SD pa fiskalno pravilo podpirajo le še trije poslanci te stranke. Predsednik DZ in predsednik koalicijske Državljanske liste Gregor Virant je včeraj dopustil možnost, da se odločanje o fiskalnem pravilu prestavi na jesen.
Pakt naj bi vse evropske države ratificirale do konca leta in bi stopil v veljavo s prvim januarjem 2013, nato pa bi imele podpisnice še leto dni časa, da fiskalno pravilo dokončno vnesejo v ustavo ali stalno zakonodajo.
Slovenija se je odločila za zapis fiskalnega pravila v ustavo, čeprav ji evropska medvladna pogodba o fiskalnem paktu omogoča, da ga prenese le v stalno zakonodajo, če bo s tem zajamčeno spoštovanje pakta. Ta odločitev je zato že na začetku požela kritike nekaterih pravnikov in ekonomistov.
Fiskalno pravilo razburkalo slovensko politiko in v Evropi povzročilo zmedo
Referendum zaradi Slovenskega državnega holdinga?
Vlada je predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu sprejela 12. julija. Z zakonom je predvideno preoblikovanje Slovenske odškodninske družbe (Sod) v novo družbo - Slovenski državni holding. V holdingu bi bile združene vse naložbe države, s katerimi se bo tako upravljalo z enega mesta, Kapitalska družba (Kad) in DSU pa bi bili pripojeni k holdingu. Vlada je zakon o Slovenskem državnem holdingu v obravnavo DZ poslala po nujnem postopku, čemur so v Pozitivni Sloveniji ostro nasprotovali.
Predsednik PS Zoran Janković je tako včeraj že napovedal, da bo v primeru sprejetja zakona poslance pozval k razmisleku o zahtevi za referendum. Sporočil je tudi, da je interpelacija zoper finančnega ministra Janeza Šušteršiča že pripravljena. Janković je referendum pojasnil kot "prošnjo koaliciji, naj bo razumna", skrbi pa ga hitro sprejemanje zakona v DZ. To je po njihovih navedbah poleg "demontaže pravne države" tudi glavni vzrok za obstrukcijo seje s strani PS.
Prejšnji teden je tudi predsednik Socialnih demokratov Igor Lukšič poudaril, da predloga o holdingu ne podpirajo. Dodal je, da je oblika upravljanja, kot jo predstavlja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN), zelo dobra in jo je treba nadgrajevati v smeri še kakovostnejšega upravljanja državnega premoženja.
Finančni minister Šušteršič je danes socialnim partnerjem sicer predstavil nov vladni predlog sprememb holdinga, vendar pa z njim ni prepričal.
Sindikati in upokojenci so pred dnevi zahtevali, naj Kada ne pripojijo holdingu, temveč naj ostane samostojna pravna oseba. Včeraj so s predstavniki vlade iskali kompromisno rešitev, ki pa je niso dosegli. Danes jo bodo ponovno iskali na seji Ekonomsko socialnega sveta (ESS).
Skepso glede vladnega predloga zakona o holdingu so včeraj izrazili tudi delodajalci. Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je izpostavil pomislek, da je za holdingom "nek zelo konkreten komercialni interes".
Predsednik vlade Janez Janša pa je prepričan, da je od sprejema zakona o Slovenskem državnem holdingu odvisno, ali bo Slovenija dobila v roke instrument, preko katerega bo lahko čistila bilance državnih bank, ne da bi neposredno bremenila davkoplačevalce.
Državni holding za izčrpavanje... prebivalstva
Zpiz bo pošiljal upravne določbe za spremembo višine pokojnine
Veliko prahu zadnje tedne dviguje tudi Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), še posebej glede junijskega znižanja pokojnin 26 tisoč upokojencem. Najbolj je razburilo dejstvo, da je med upokojenci z znižanimi pokojninami največ tistih, ki so del delovne dobe prebili v nekdanji SFRJ, in borcev NOB.
Zveza svobodnih sindikatov je zato pred dnevi na ustavno sodišče poslala zahtevo za presojo ustavnosti tega dela varčevalnega zakona, ustavni sodniki pa so včeraj sporočili, da bi moral Zpiz posamezniku za spremembo višine pokojnine izdati upravno odločbo. Zoper upravno odločbo bodo lahko posamezniki uporabili pravna sredstva, vključno s pobudo za oceno ustavnosti.
Pred dnevi so predstavniki notranjega ministrstva in policije s predstavniki veteranskih organizacij, ministrstva za delo in pokojninskega zavoda določili postopek za ugotavljanje, ali posameznik ima pogoje za izvzetje iz znižanja pokojnine po varčevalnem zakonu. Upokojeni policisti, ki so opravljali dolžnosti pri obrambi Slovenije, morajo za dokazilo poslati vlogo na MNZ. "Vsi veterani, ki so bili aktivni v vojni za Slovenijo, tudi prestopniki iz JLA, izvzeti iz zniževanja pokojnin," je ob tem povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak.
Na ustavno sodišče se je zaradi ZUJF obrnil tudi Policijski sindikat Slovenije z zahtevo po začasni odredbi o zadržanju zakona. To je ustavno sodišče pred dnevi zavrnilo s pojasnilom, da lahko ustavno sodišče zadrži izvršitev predpisa v primeru, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.
Skupina poslank in poslancev z Jankom Vebrom (SD) na čelu je v obravnavo vložila Predlog zakona o spremembi Zakona za uravnoteženje javnih financ. Glede tega je vlada na včerajšnji dopisni seji sprejela mnenje, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Kot so utemeljili, bi s sprejetjem tega zakona nastale negativne finančne posledice za državni proračun v ocenjeni višini 60 milijonov evrov za leto 2012 in 75 milijonov za leto 2013.
