Za spremembo ustave je potrebna podpora dveh tretjin poslancev. Največja parlamentarna stranka Pozitivna Slovenija ukinitvi državnega sveta nasprotuje, čeprav, podobno kot v torek, razpravo obstruira. Bo pa, kot je napovedal vodja poslanske skupine Jani Möderndorfer, sodelovala na glasovanju.

Proti predlaganim ustavnim spremembam so tudi v koalicijski SLS, večinsko pa tudi v SD.

"Ta institucija je nepotrebna"

Predlog za ukinitev DS je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim predsednikom Državljanske liste (DL) in državnega zbora Gregorjem Virantom. Kot je ponovil ob predstavitvi predloga, je ta institucija nepotrebna, med argumenti za njeno ukinitev pa je navedel poenostavitev zakonodajnega postopka in političnega sistema pa tudi prihranek javnih sredstev.

Izpostavil je tudi vprašanje legitimnosti interesov in se vprašal, kako se lahko neka institucija, ki zagovarja parcialne interese delodajalcev, delojemalcev, lokalnih skupnosti..., postavi nad odločanje poslancev državnega zbora. Ob tem je dodal, da se zaveda slabosti strankarskega sistema.

Dragutin Mate je v imenu SDS izpostavil, da Slovenija ni primerljiva z drugimi državami članicami EU. Tiste, ki niso federalno urejene, praviloma niso dvodomno urejene, pa zato tam ni nič manj demokratičnosti, je dejal. Podobno kot Virant je zato poudaril, da tudi v Sloveniji ukinitev DS ne bo ogrozila stopnje demokracije in demokratičnosti sprejemanja odločitev.

DS se je ves čas skušalo preoblikovati

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je prepričan, da je DS ostanek političnega kupčkanja iz začetka naše države in ta kompromis se drži do današnjih dni. Ves čas se ga je skušalo preoblikovati, a so se vedno našli tisti, ki so zaradi različnih interesov temu nasprotovali, je ugotavljal poslanec. Po mnenju stranke DS ne ustreza več aktualnim izzivom časa in obžalujejo, da bo konstalacija sil v tem mandatu botrovala temu, da bo DS vendarle "vegetiral še naprej", je dejal Tonin.

Da na DS vplivajo politične sfere in da to povzroča politično netransparentnost nekaterih akterjev, je izpostavila tudi Marjana Kotnik Poropat iz DeSUS. Kot je dejala, bo poslanska skupina sledila strokovnim kriterijem za ukinitev.

Majda Potrata pa je dejala, da sta bili strokovna in zainteresirana javnost izključeni iz razprave o tej ustavni spremembi. Dodala je, da v imenu racionalizacije, poenostavitve in pocenitve v tem mandatu sprejemajo rešitve, za katere ni družbenega konsenza, in se vprašala ali je ukinitev DS res najboljša od možnih rešitev v času, ko se pojavljajo očitki, da stranke uplenjajo državo. V SD sicer vidijo prihodnost državnega sveta v njegovem preoblikovanju v smislu predstavništva lokalnih interesov.

Z ukinitvijo bi oslabili sodelovanje predstavnikov civilne družbe

S tem se strinjajo tudi v SLS. Mihael Prevc je dejal, da je mogoče res, da bi z ukinitvijo DS poenostavili politični sistem in državno ureditev, a bi z ukinitvijo oslabili sodelovanje predstavnikov civilne družbe in lokalne ravni. Ta pa ima po uzakonitvi nezdružljivosti poslanske in županske funkcije možnost vplivanja le še skozi DS. Zato v SLS, kot je dejal, ne morejo podpreti ukinitve DS, dokler ne bodo ustanovljene pokrajine in ne dobimo drugega organa na državni ravni, ki bo skrbel za regionalen razvoj.

Izpostavil je še, da velja, da se je dobro spreminjanja ustave lotevati s tresočo se roko. Virant pa mu je kot predlagatelj odvrnil, da se jim roka trese malo preveč in da bi morali imeti roko trdno pri uveljavljanju sprememb, ki so potrebne.

Predstavnik madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz sicer meni, da večina argumentov za ukinitev DS zdrži, a se bo glasovanja, kot je napovedal, vzdržal, ker je politika tako razdeljena pri tako pomembni odločitvi, kot je sprememba ustave.

Nepovezani poslanec Ivan Vogrin pa je izpostavil, da če je namera, da napravimo državo vitko in jo racionaliziramo, iskrena, naj se ista merila uveljavijo na vseh področjih. Ob tem je kot nasprotni primer izpostavil, da je v letošnjem letu število javnih uslužbencev zraslo. Sam pa je predlagal tudi manjše število poslancev.

Poslanci bodo o spremembah ustave glasovali zvečer. Če predlog zavrnejo, v tem mandatu o vsebinsko istem predlogu ne morejo več glasovati. Letos se sicer izteče tudi mandat DS, zato bodo potrebne še volitve v ta organ.

Dvorana državnega zbora je bila sicer precej prazna. Poslanec SD Mirko Brulc je zato dejal, da je način dela tega parlamenta v sramoto demokraciji in tej državi, in se vprašal tudi, kje je koalicija, ko ustavo spreminjajo pred prazno dvorano. Dodal je, da je DS še edini, ki vsaj za kratek čas ustavi rohnenje koalicije.