Medtem ko je na območju širše osrednjeslovenske regije, ki spada pod okrilje ljubljanske območne službe zavoda za zaposlovanje, stopnja brezposelnosti 9,9-odstotna, je ta na območju ljubljanske občine na ravni državnega povprečja, torej 11-odstotna.

"V Ljubljani je konkurenca na trgu dela velika, saj sem prihajajo na delo tudi ljudje iz vseh drugih slovenskih regij," razmere pojasnjuje Barbara Vrtačnik z ljubljanske območne službe zavoda za zaposlovanje. Delodajalcev, ki iščejo najrazličnejše kadre, "od nepismenih do direktorjev", je na tem območju sicer res veliko, a je struktura gospodarstva izjemno problematična. Na Območni gospodarski zbornici namreč opozarjajo, da je v Ljubljani od nekaj več kot 18.000 gospodarskih družb kar 94 odstotkov takšnih, ki zaposlujejo manj kot enajst ljudi, vse gospodarske družbe pa jih zaposlujejo v povprečju celo samo nekaj več kot sedem. "Takšna podjetja ne morejo ustvariti velike dodane vrednosti, kar je tudi sicer eden od ključnih problemov Slovenije," opozarja direktorica zbornice Marta Turk. "Na podlagi oddanih zaključnih računov ugotavljamo, da je v Ljubljani samo 247 velikih podjetij, ki pa še vedno zagotavljajo 45 odstotkov vseh delovnih mest." Veliko je tudi družb, ki imajo v Ljubljani le sedež, proizvodnjo pa nekje drugje. Spodbudno je sicer dejstvo, dodajajo na zbornici, da se je število gospodarskih družb v zadnjem letu povečalo, zabeležili pa so tudi za odstotek več zaposlenih.

Daleč največ povpraševanja po fizičnih delavcih

V Ljubljani ni industrija tista, ki ustvarja delovna mesta, ampak so to predvsem znanstvenoraziskovalne dejavnosti in trgovina. Če slednja ne predstavlja pravzaprav nikakršne dodane vrednosti, pa so prav znanost in raziskave tisto, kar Ljubljano "potiska" naprej in bi jo z ustreznimi politikami moralo še bolj, poudarja Turkova. "Tukaj strukturo izboljšujejo prav mladi izobraženci, ki se prek centrov odličnosti, univerzitetnega inkubatorja, tehnološkega parka in drugih programov urijo v podjetništvu."

Kljub temu pa se z višjo izobrazbo brezposelnim ne povečujejo možnosti zaposlitve. Po podatkih zavoda se je v primerjavi z lanskim majem na območju območne službe Ljubljana število brezposelnih s VI. stopnjo izobrazbe ali več, predvsem pa tistih z dokončano univerzitetno izobrazbo in tistih z doktoratom povečalo, medtem ko se je število brezposelnih z nižjo izobrazbo zmanjšalo. "Prav mladi izobraženci, ki ne najdejo dela v svoji stroki, pogosto pristanejo na nižje kvalificirana in slabše plačana delovna mesta," pravi Vrtačnikova.

Tudi v prvi polovici letošnjega leta so delodajalci v osrednji Sloveniji večinoma iskali nižje izobraženi kader. Daleč največ povpraševanja je bilo po delavcih za preprosta dela, sledili so čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki, zidarji, komercialni zastopniki za prodajo, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, prodajalci in varnostniki. Na lestvici je prvo delovno mesto, ki zahteva višjo izobrazbo, šele na 23. mestu, gre pa za "strokovnjake za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov", na 25. mestu pa so strokovnjaki za prodajo, oglaševanje in trženje. Ekonomistov so, denimo, potrebovali 247, medtem ko se jih je samo junija na OS Ljubljana prijavilo 61.

"Največ težav z iskanjem zaposlitve imajo težje zaposljive kategorije ljudi, gimnazijski maturantje in družboslovci," pravi Vrtačnikova. Slednji so imeli na območju Ljubljane nekaj prednosti tudi na račun javnega sektorja, a se je zaposlovanje z vladno blokado zdaj ustavilo.

V Kočevju vsak peti brezposeln

Medtem ko je v Ljubljani približno petina brezposelnih mlajših od 30 let, pa na kočevskem ta delež dosega celo 27 odstotkov. "Mladi se trudijo iskati možnosti zaposlitve v Ljubljani in tudi v Novem mestu, kamor se vsak dan vijejo kolone vozil," pravi Danica Fegic s kočevskega centra za socialno delo.

Kočevje je tudi sicer najbolj problematična občina znotraj ljubljanske območne službe zavoda. Če je bil delež registrirane brezposelnosti aprila letos v tej regiji 9,9, je Kočevje s svojimi 20,2 odstotka absolutni poraženec. Junija se je število brezposelnih v primerjavi z junijem lani še povečalo, in to za celih 7 odstotkov. Tam sicer ni bilo velikih socialnih bomb kot v nekaterih drugih regijah, kjer je propad enega velikega podjetja pognal brezposelnost v nebo, ampak gre za problem konstantnega zapiranja manjših podjetij, pri čemer na cesti pristajajo predvsem starejši in invalidi. "Ugotavljamo tudi, da na zmanjšano zaposljivost brezposelnih oseb s kočevskega vpliva oddaljenost in s tem povezani večji stroški prevoza na delo, tako da pogosto brezposelne osebe do VI. stopnje izobrazbe niso konkurenčne tistim iz okolice Ljubljane," še dodaja Vrtačnikova. Število delovnih mest se je kljub uvajanju aktivne politike zaposlovanja in projektov javnih del junija letos v primerjavi z junijem lani zmanjšalo za več kot 40 odstotkov.

Povsem drugačna zgodba je v Logatcu. Tamkajšnji urad za delo je aprila zabeležil 7,7-odstotno brezposelnost, enako kot aprila lani, kar je krepko pod slovenskim povprečjem. "Prednost mesta je v ugodni geografski legi, ki omogoča dobro logistično povezavo med kraji po Sloveniji," pravi Vrtačnikova, ki relativno nizko stopnjo brezposelnosti pripisuje močnemu zaledju dveh obrtnih con, Obrtni coni Logatec in Industrijsko-obrtni coni Zapolje. Tudi sicer je na tem območju veliko majhnih in srednje velikih podjetij, število poslovnih subjektov pa se je od marca lani do konca junija letos povečalo za 37. Dobro polovico poslovnih subjektov predstavljajo samostojni podjetniki, kar pa se Turkovi dolgoročno ne zdi dobro. "Stremeti je treba k inovativnosti in prodiranju na evropski trg, to pa lahko doseže samo dobra, izobražena, po znanju komplementarna ekipa. Država bi morala spodbujati prav povezovanje, ne pa registracijo statusa samostojnega podjetnika za vsako ceno," so ostri na zbornici.

Na zavodu 20 mesecev

Na ljubljanski območni službi zavoda beležijo, da se je povprečni čas brezposelnosti v zadnjem letu podaljšal. Če so prijavljeni na zavodu maja lani na zaposlitev čakali 17 mesecev in pol, je letos ta doba za dva meseca in pol daljša. To je povezano tudi s tem, da se je število razpisanih delovnih mest v prvi polovici leta na območju vseh uradov za delo v osrednjeslovenski regiji, razen na Vrhniki, zmanjšalo. Skrb zbujajoče je, da je na tem območju več kot polovica vseh prijavljenih na zavodu dolgotrajno brezposelnih, kar pomeni, da so brez službe že več kot leto dni. Število teh iz meseca v mesec narašča.

Vse to se pozna tudi na centrih za socialno delo in humanitarnih organizacijah. "V zadnjem času se je precej povečalo število mladih, ki prihajajo po pomoč. Večina je takšnih, ki delajo le občasno, pa tudi takšnih, ki imajo službo, a s plačo družine ne morejo preživljati," pravi Alenka Petek iz ljubljanske Karitas in dodaja, da največ ljudi potrebuje hrano in pomoč pri plačilu položnic. "Letos je veliko plačil dodatnega zdravstvenega zavarovanja ter vrtca in šolske prehrane."

Petkova ob tem izpostavi primerjave z drugimi območnimi Karitas, ki kažejo, da v Ljubljani razmere niso nič boljše kot v drugih regijah. "Kvečjemu obrnjeno. Tukaj so ljudje odvisni izključno od svoje plače oziroma socialnih transferjev, katerih velik del morajo nameniti za plačilo najemnine, medtem ko so na podeželju z lastno hišo in nekaj pridelane zelenjave lahko nekoliko bolj samozadostni."