Danes volka ogroža predvsem naraščajoče število konfliktov zaradi škod na drobnici, kar pogosto vodi v povečevanje kvot za odstrel, čeprav strokovnjaki dokazujejo, da povečanje odstrela teh zavarovanih zveri ne vpliva na zmanjševanje škode.

"Ker je bil volk skorajda iztrebljen, so kmetje pozabili tradicijo varovanja domačih živali. Hkrati pa država spodbuja rejo drobnice na območjih, ki predstavljajo samo jedro habitata volka. Tako prihaja do konfliktov, ki jih lahko preprečimo le z izobraževanjem in ustreznim varovanjem drobnice," pojasni Irena Kavčič z ljubljanske biotehniške fakultete, sicer članica projekta SloWolf, katerega cilj je trajno ohranjanje populacije volkov in izboljšanje njihovega sobivanja z ljudmi.

V ta namen so lani skupaj z zavodom za gozdove zainteresiranim rejcem podarili posebne električne ograde. Pravzaprav gre za 1,70 metra visoke premične elektromreže, ki po izkušnjah iz tujine volku skoraj povsem onemogočijo vstop na pašnik. "Prvi rezultati so tudi pri nas odlični. Pri štirih rejcih od postavitve mrež ni bilo več nobenih škod, pri večjem rejcu, ki ima več kot 1000 glav drobnice, pa se je število izplačanih odškodnin zmanjšalo za 85 odstotkov. Tako je bilo pri petih rejcih skupno za več kot 100.000 evrov manj škodnih primerov kot v letu poprej," s statistiko postreže Kavčičeva, medtem ko se peljemo proti Pivki, kjer v vasi Volče pri Košani Matej Rutar že ima tovrstno varovalo.

Kazanje zob za dobrodošlico

A pri Rutarjevih imajo še dodatno, živo varovalo, in sicer bosansko-hercegovsko-hrvaškega pastirskega psa tornjaka. Pravzaprav njo - enoletno Alo, ki nas ob prihodu do ograde, polne ovac, nič kaj prijazno pozdravi z glasnim laježem in kazanjem zob. Šele ko pristopi njen šef, se postopoma umiri in nadaljuje s smukanjem med ovcami, ki jih ves čas tudi skrbno ovohava okoli zadkov. "S tem preverja, ali so vse ovce na 'broju'. Takoj opazi, če se čredi pridruži kakšna nova," pove Rutar, ki na vprašanje našega fotoreporterja, ali lahko iz profesionalnih vzgibov vstopi v ogrado, smeje se odvrne, naj le poskusi, a na lastno odgovornost. Hkrati pokaže tudi na informacijsko tablo, ki opozarja na prisotnost pastirskega psa.

Po Rutarjevih besedah se enoletna Ala, ki je k hiši prav tako prišla kot plod sodelovanja v projektu SloWolf, razvija v pravega čuvaja. Po priporočilu članic društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev, ki pomagajo rejcem pri vzgoji psov, se Ala ni navajala na druge ljudi; le nanj, na brata, mamo in očeta. Navsezadnje, pripomni, mora 80 ovac in nekaj koz čuvati tudi pred ljudmi. "Takoj smo jo dali v čredo. Ko je bila še čisto majhna, so jo ovce tolkle, tako da je bežala in se skrivala. A kaj kmalu je prevzela glavno besedo. Ves čas je z njimi in jih ima za svoje," razloži rejec in doda, da sta pred tornjakinjo ovce čuvala pirenejski ovčar in madžarski pastirski pes kuvasz. A kljub temu so mu volkovi vsako leto zaplenili od 10 do 15 ovac. Odkar ima elektromrežo, kamor ovce skupaj s psom zapre čez noč, pa si volk pri njem še ni omastil brkov.

Kraški ovčar je pastirski in ne ovčarski pes

"Dokazano je, da je pri varovanju drobnice najboljša kombinacija elektromreže in ustrezno vzgojenega pastirskega psa. Uporaba psov je tradicionalna metoda varovanja, ki je v odsotnosti volkov skoraj povsem zamrla, a jo danes v mnogih evropskih državah spet obujajo," poudari Kavčičeva, potem ko odrinemo v Zagorje pri Pivki k Francu Vadnjalu, ki svojo čredo prav tako varuje s kombinirano zaščito.

Tam nas pri hiši pričakata dva kraška ovčarja - komaj osemmesečni Jaka, ki bo postal pastir, in malce starejši Iti, ki je hišni pes oziroma ljubljenec Vadnjalove hčerke Aleksandre. Kavčičeva ob snidenju s predstavnikoma edine avtohtone slovenske pasme razloži sporno rabo imena kraški ovčar, saj se iz njega napačno sklepa, da gre za ovčarskega in ne pastirskega psa. Zato se po novem priporoča raba imena kraševec. "Ovčarski psi so tisti, ki čredo zganjajo skupaj oziroma jo premikajo z enega na drug pašnik. To so po navadi manjši, bolj okretni psi. Takšen je na primer mejni škotski ovčar oziroma border collie. Pastirski psi pa so v glavnem večji od ovčarskih, bolj robustni, predvsem pa nimajo tako močno razvitega plenilskega nagona."

Kuvasz se je že kot pubertetnik spoprijel z volkovi

Pri Vadnjalovih ima mladi kraševec Jaka za zdaj pod komando le osem ovac na pašniku zraven hiše, medtem ko je večji del črede na oddaljenem pašniku pod zaščito elektromreže. "Pes se uči kot otrok. Zdaj je v letih, ko bi se še igral z jagenjčki, tako da bi lahko katerega nehote tudi poškodoval. Pozimi, ko bo star malo več kot leto dni, pa bo pripravljen, da prevzame vso čredo," pojasni Vadnjal, medtem ko drugi kraševec - Iti - zaman moleduje, da bi tudi njega spustil k ovcam. "Potem bi se psa igrala in od pastirja ne bi bilo nič," prepoved obrazloži gospodar, ki že ima izkušnje s psi.

Ravno to zimo je namreč po 15 letih poginil kuvasz, na katerega je bila vsa družina, vključno z ovcami, zelo navezana. O njem Vadnjal govori samo v presežkih. "Bil je star deset mesecev, ko se je spoprijel z volkovi. Ti so se morali goniti celo noč, ker je bila podrta cela žičnata ograda. Raztrgali so štiri ovce, njemu pa poškodovali uho in taco, ampak jih je nagnal," ponosno poudari.

Po tem dogodku je na prigovarjanje žene in hčerke na največjem in najviše ležečem pašniku postavil "štalo" in jo obdal z več kot dvometrsko ogrado, ki jo je celo zabetoniral. Tja je vsak večer zapiral ovce, tako da jim volkovi niso mogli več do živega. Odkar je pristopil k projektu SloWolf in dobil premično elektromrežo, pa lahko ovce po potrebi premika s pašnika na pašnik.

Krokarjem se ni mogoče upreti

Tik ob Vadnjalovi "trdnjavi" opazimo še en pašnik, ki je obdan le z nizko dvožično ogrado. Sogovornik pove, da je pašnik sosedov in da se na njem pokoli dogajajo vsako leto. "V okolici vasi so volkovi napadli ravno prejšnji teden, na Bistriškem pa povzročajo škodo skoraj vsak dan. Ampak le tam, kjer imajo rejci običajne ograde, ki volkov ne odženejo," pove Vadnjal, a brž doda, da ima pač vsak rejec svoj pogled na varovanje.

A če je volkove nekako ukrotil, Vadnjal prizna, da se krokarjem ni mogoče upreti. Pred kratkim so mu v enem napadu pokončali tri jagenjčke. Enega so pojedli, dva pa zgolj ugonobili. Tudi ovca, ki je branila svoj naraščaj, je bila žrtev ostrega krokarjevega kljuna, tako da je končala z razbito glavo. "Saj bi tudi njo krokar ubil, če ne bi mi prej prišli. Zadnjič se je eden celo zaletel v ženo, ko je zaščitila jagnje. Večkrat sem že na lastne oči videl, kako jagnjetu krokar najprej izkljuva oči, ga udari s kljunom po glavi, nato pa ga od zadaj razpara in pobere ven čreva. Ko jih pride več, ni rešitve. Ne pomaga niti pes, ker so prehitri. Kot blisk se zakadijo iz zraka," nam z zaznavno grenkobo v glasu zaupa Vadnjal. Vendarle pa upa, da bo bodoči čuvaj Jaka vsaj kolikor toliko kos tudi tem letečim nadlogam.