Sava Hoteli Bled, Terme 3000 v Moravskih Toplicah, Zdravilišče Radenci, Terme Banovci, Terme Ptuj in Terme Lendava ponujajo raznoliko ponudbo, od golfa, kongresnega turizma do prenočevanja v vinskih sodih, kar so na Ptuju ponudili v minulih dneh. O slovenskem turizmu smo se pogovarjali s predsednikom uprave Save Turizma Andrejem Prebilom.

Kako ste po združitvi začeli letošnje leto? Kako so se odrezali na posameznih destinacijah družbe?

Na ravni celotne družbe so nočitve v prvih šestih mesecih leta odstotek nad lanskimi, medtem ko večjo rast beležimo na prihodkovni strani. Na tujih trgih smo ustvarili 6,5 odstotka več, na domačem trgu pa skoraj 6 odstotkov manj nočitev kot lani. V zadnjih dveh mesecih smo upad nočitev na domačem trgu iz prvih štirih mesecev leta uspeli ustaviti, tako da od maja spet beležimo rast, na podlagi katere bomo do konca glavne sezone uspeli nadoknaditi izpad z začetka leta.

Razlike med destinacijami izhajajo predvsem iz različne strukture gostov. Največjo rast nočitev beležimo v Zdravilišču Radenci, skoraj 14 odstotkov več kot lani, pri čemer je rast tujih nočitev skoraj 22-odstotna. Na Bledu, ker tuji gostje ustvarijo več kot 95 odstotkov vseh nočitev, posledično beležimo tudi 7-odstotno rast vseh nočitev. V Termah 3000 smo zabeležili 6-odstotni upad nočitev predvsem na račun domačih gostov, vendar pa smo zaradi doseganja višje cene pri tujih gostih prihodke povečali za 11 odstotkov.

Kaj bi Sava Turizem, d.d., še potreboval, da bi lahko v Slovenijo prihajalo več tujih turistov, posledično tudi na vaše destinacije?

Da bi pospešili prihod tujih gostov tudi z drugih tujih trgov, ne samo s trgov v naši okolici, potrebujemo predvsem boljše in cenovno dostopnejše letalske povezave. Slovenija je na tem področju premalo konkurenčna in grozi nam, da nas bodo države v naši okolici prehitele. Zagovarjanje dejstva, da tuji gostje lahko izkoristijo letališča v naši okolici, nekatera imajo zelo dobre povezave, v praksi ne deluje. Ne glede na to, kako blizu so ta letališča, goste, ki destinacije ne poznajo, odvrne dejstvo, da morajo pristati v drugi državi. Hkrati pa na primer gosta iz Berlina ali iz Skandinavije vozovnica do Slovenije stane toliko kot do Amerike.

Kako ste zadovoljni s ponudbo gostinskega kadra z naših srednjih šol? Precej slovenske mladeži odhaja na šolanje v tujino in radi povedo, da tam dobijo veliko izkušenj, praktično delo poteka vsak dan, med drugim morajo ustanoviti testno gostinsko podjetje in ga voditi.

Največja težava je, da je kadra, ki ga uspemo pridobiti z naših gostinskih šol, vse manj. Poleg tega pa mladi prihajajo brez izkušenj in premalo usposobljeni, da bi lahko takoj prevzeli odgovornejše naloge ali delali samostojno, zato so podjetja primorana sama skrbeti za njihov razvoj. Ravno zato v naši družbi razvijamo lastno akademijo, kjer bomo lahko svojim zaposlenim ponudili strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje, tudi če ne bodo prihajali iz gostinske stroke.