Virant zaenkrat še ne ve, ali možnost pridobitve dodatnih poslanskih glasov, ki bi omogočili sprejetje fiskalnega pravila, obstaja. Bo pa koalicijskim partnericam predlagal, da v prihodnjih dneh to preučijo.
Časa za preučitev morebitne prestavitve glasovanja o vnosu fiskalnega pravila v ustavo imajo po njegovih besedah dejansko do samega glasovanja.
"Če pa možnosti za podporo fiskalnemu pravilu tudi v tem času ni, ne preostane drugega, kot da se zadeva zapelje do konca in pade," je v DZ v izjavi novinarjem pojasnil Virant.
Sprememba 148. člena ustave, ki določa, da morajo biti proračuni države srednjeročno uravnoteženi ali v presežku, zaenkrat nima zadostne podpore. Za njeno izglasovanje je potrebna dvotretjinska večina, torej vsaj 60 glasov, proti pa so PS in vse več poslancev SD. Za vnos fiskalnega pravila v ustavo naj bi po nekaterih informacijah glasovalo največ 54 poslancev.
Preberite še: Fiskalno pravilo razburkalo slovensko politiko in v Evropi povzročilo zmedo
Zato se je pred glasovanjem odprlo vprašanje političnih posledic, ki jih utegne imeti zavrnitev fiskalnega pravila. Na to je minuli teden opozoril premier Janez Janša, ki je ocenil, da je glasovanje o fiskalnem pravilu največji test doslej. Janševe izjave je bilo po mnenju nekaterih mogoče razumeti kot napoved, da bi zavrnitev zapisa fiskalnega pravila v ustavo utegnila pomeniti prvi korak do predčasnih volitev.
Nekateri drugi koalicijski partnerji so pri vprašanju političnih posledic ob morebitnem padcu fiskalnega pravila previdnejši. Predsednik Državljanske liste Gregor Virant in tudi prvak DeSUS Karl Erjavec sta po ponedeljkovem kolegiju pri predsedniku vlade opozorila zlasti na škodljive posledice, ki bi jih imel padec fiskalnega pravila za gospodarski in finančni sektor ter kredibilnost Slovenije.
Na posledice zavrnitve predloga je že opozoril tudi poslanec SD in nekdanji premier Borut Pahor. V ponedeljek je vnovič pozval k iskanju dogovora glede fiskalnega pravila, ki mu je v nasprotju s stališčem stranke naklonjen.
