"Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk je odgovoren, ker ni storil ničesar, da bi preprečil uničujoče posege vlade v visoko šolstvo, ampak je, prav nasprotno, nujnost radikalnega zmanjševanja sredstev goreče zagovarjal," zatrjujejo pri Svizu. "Namesto da bi za mariborsko fakulteto, kjer je ogroženo samo izvajanje programa, iskal ustrezne rešitve, javni prostor onesnažuje s ciničnimi izjavami. Med njimi je tudi tista, da od najpametnejšega, najbolj ustvarjalnega dela populacije pričakuje rešitve."
"Če minister rešitve pričakuje od najpametnejših, mar to pomeni, da od ministrstva, odgovornega za delovanje javnega šolstva, rešitev ni mogoče pričakovati?!" se sprašujejo v sindikatu in spominjajo, da so že ob sprejemanju letošnjega rebalansa proračuna ministra pozvali, naj ne podpre in sprejme tako uničujočega predlaganega znižanja sredstev. Ob tem so mu za zgled postavili češkega ministra za izobraževanje Jozefa Dobeša, sicer člana vladajoče konservativne koalicijske stranke, ki je raje odstopil, kot da bi sprejel "drakonsko krčenje proračuna za šolstvo in visoko šolstvo".
"Minister kot lajna o velikih rezervah univerz, podatkov pa ni"
"V Sloveniji pa imamo ministra, ki od jutra do večera dokazuje in čivka (tvita), da nam gre v izobraževanju predobro in moramo zato varčevati. Kot lajna ponavlja trditev, da imajo univerze velike notranje rezerve, vendar njegovo ministrstvo še do danes tega ni podkrepilo s številkami in dokazi," opozarjajo v Svizu, kjer ministra znova pozivajo, naj natančno navede podatke o rezervah finančnih sredstev po posameznih univerzah in jih posreduje javnosti.
Pri Svizu še poudarjajo, da ne morejo pristati na to, da se "ministrov angažma konča pri pozivanju visokih šol k zategovanju pasu, boljšem gospodarjenju in pričakovanju rešitev s strani izvajalcev oz. pametnejših".
"Minister je soglašal z znižanjem sredstev za visoko šolstvo, zato naj zdaj zagotovi nemoteno in neokrnjeno izvajanje programov in uresničevanje izvajanja kolektivnih pogodb za zaposlene v visokem šolstvu, katere podpisnik je slovenska vlada," zaključujejo v Svizu in od ministra zahtevajo, da se takoj "vključi v iskanje rešitev, ki bodo zaposlenim na Fakulteti za naravoslovje in matematiko zagotovile normalno izplačevanje plač, študentom pa pravico do nemotenega študija".
Mariborska univerza o nujnosti uravnoteženih varčevalnih ukrepov
Na Univerzi v Mariboru so danes poudarili, da podpirajo prizadevanja vlade za uravnoteženje javnih financ in so tudi že sami sprejeli vrsto korakov v smeri varčevanja. "Tisto, na kar univerze ves čas opozarjamo, je, da morajo biti ukrepi, ki jih vlada sprejme, uravnoteženi in proporcionalni," je dejal prorektor za finančne zadeve Zdravko Kačič.
"Številke, ki jih imamo sedaj na voljo, čeprav uradnega pravzaprav nimamo še nič, kažejo na to, da ti ukrepi zaenkrat niso uravnoteženi," je dodal. Izpostavil je, da še vedno nimajo uradne različice uredbe o financiranju visokega šolstva in s tem tudi ne jasnih številk, zaradi te negotovosti pa jih skrbi predvsem izvajanje evropskih projektov, pri katerih je nujno zagotoviti delež lastnih sredstev.
Univerza je po besedah glavne tajnice Mojce Tancer že junija sprejela vrsto varčevalnih ukrepov. Med njimi so znižanje pedagoške obveze, vključevanje raziskovalnega dela v osnovno plačo, omejitve avtorskih honorarjev, upokojevanje, ustavitev vseh napredovanj, manj izbirnih predmetov ter minimalni materialni stroški.
To je po njenem mnenju dokaz, da so na univerzi pripravljeni zategniti pas, a ne mimo zakonskih obvez. S svojim glasnim nasprotovanjem vladnim načrtom "ne izvajamo politično motiviranih dejanj, ampak nas zgolj skrbi ohranitev minimalnih standardov kakovosti v visokem šolstvu in ohranjanje poslanstva javne univerze". Spomnila je, da je ustanoviteljica univerze država, zato mora imeti posluh zanjo.
Mariborska univerza v slabšem položaju od ostalih
V odzivu na navedbe ministra Turka o slabem gospodarjenju je Kačič pojasnil, da je eden od ključnih razlogov za nastale finančne težave mariborskih fakultet nestabilno financiranje v zadnjih petih letih. Mariborska univerza naj bi bila v slabšem položaju kot ostale univerze, ker se je v zadnjih letih intenzivno razvijala, dodatno pa ji težave povzroča odprava plačnih nesorazmerij.
Po besedah Kačiča se za njihovo univerzo po zadnjih podatkih pričakuje znižanje sredstev za 6,5 odstotka v primerjavi z lanskim letom. Če se upošteva odpravo plačnih nesorazmerij in ostala znižanja prispevkov, naj bi se sredstva zmanjšala za skupno 20 odstotkov. Tega po mnenju prorektorja ni mogoče doseči v pol leta, zato pričakuje od vlade, da bo pristala na "dolgoročnejše in konsistentnejše reševanje" tega problema.
Na univerzi se strinjajo, da je treba pridobiti sredstva tudi iz drugih virov, a za to je potreben čas. Prav tako so nujni stabilno financiranje, da ne izgubijo legitimnosti pri partnerjih, in določene rezerve, da se lahko prijavljajo na razpise za evropska sredstva.
