Še zlasti v poletnih mesecih je nevarnost okužbe s salmonelo velika. Najpogosteje prizadene male otroke, zato je še kako potrebna previdnost tako pri pripravi hrane kot pri vzdrževanju higiene.

Neprimerna priprava in shranjevanje živil na piknikih, še posebno mesnih jedi (najbolj problematično je perutninsko meso) na žaru, je lahko vzrok za različne okužbe in zastrupitve z živili. Največjo težo ima toplotna obdelava surovih živil do varnih temperatur. Dovolj visoka temperatura namreč uniči zdravju škodljive mikroorganizme, kot sta salmonela in kampilobakter, ki povzročijo večino okužb s hrano in najpogosteje nastanejo zaradi nezadostne toplotne obdelave živil s kuhanjem, pečenjem, cvrtjem ali zaradi neustrezne priprave jedi na žaru. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov (tudi salmonel) se uniči pri temperaturi nad 70 stopinj Celzija.

Do okužbe običajno pride ob zaužitju živil živalskega izvora (perutnina, govedina, ribe, jajca, mlečni izdelki). Občasno se lahko oseba okuži tudi s sadjem, zelenjavo ali pecivom, ki se je kontaminiralo ob stiku z živalskimi izdelki. Do okužb pride tudi ob pitju okužene vode in ob stiku z okuženimi domačimi ljubljenčki (želve, kače, kuščarji in drugi plazilci). Glavni vir okužbe s salmonelami je blato obolelih živali ali ljudi oziroma blato klicenoscev. Večina okužb poteka brez bolezenskih znakov, tako da niti ne vemo, da so prenašalci bolezni.

Inkubacija, torej čas od stika do izbruha bolezni, traja 6 do 72 ur. Število zaužitih bakterij, ki povzročijo bolezen pri odrasli osebi, je od 1 do 10 milijonov, pri otrocih in kroničnih bolnikih pa je to število bistveno nižje in lahko pride tudi do neposrednega prenosa okužbe s človeka na človeka.

Bolezen velikokrat prizadene najmlajše. Tatjana Mrvič, dr. med., specialistka na bolnišničnem oddelku za otroke na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, je dejala, da se okužbe s salmonelo večinoma kažejo kot akutni gastroenteritis.

"Pri otroku se pojavi driska, bolečine v trebuhu, lahko tudi bruhanje in povišana telesna temperatura nad 38,5 stopinje Celzija. Včasih je prisotna mrzlica. Driska je lahko vodena ali krvava s sluzjo. Težave pri večini otrok postopoma izzvenijo v sedmih dneh, pri novorojenčkih, dojenčkih in otrocih, ki imajo kronične bolezni, pa lahko težave vztrajajo več tednov. Redko pride v poteku črevesne okužbe s salmonelo do zapletov - bakterija pride v kri, lahko povzroči sepso, gnojni meningitis ali pa vnetje kosti, sklepov oziroma pride do nastanka abscesov v notranjih organih. Po okužbi se salmonele izločajo v blatu v povprečju pet tednov. Pri otrocih, mlajših od pet let, je čas izločanja bakterij še daljši. Približno 40 odstotkov takih otrok izloča bakterije do 20 tednov po okužbi."

Nevarnost izsušitve je še večja, kadar otrok izgublja več tekočin, kot jih popije, kar se zgodi, kadar ima drisko in bruha, zato je treba v času okužbe ves čas skrbeti za zadosten vnos tekočine. Črevesnih okužb, ki jih povzročajo salmonele, ne moremo ločiti od okužb z drugimi bakterijami, ki povzročajo krvavo drisko. Driske, ki jih povzročajo salmonele, praviloma ne zdravimo z antibiotiki, ker ti lahko še podaljšajo čas izločanja bakterij v blatu. Zdravljenje z antibiotiki je potrebno, če dokažemo bakterijo v krvi, če ima otrok dokazano okužbo s salmonelo zunaj črevesja (na primer v kosti, sklepu) ali če zboli dojenček, ki je mlajši od treh mesecev.

Otroke s salmonelno drisko zdravijo simptomatsko - skrbeti je treba za zadosten vnos tekočine, treba je zniževati povišano telesno temperaturo. Posebne diete niso potrebne. Otroci naj uživajo običajno lahko hrano, sladkani čaj oziroma razredčene sadne sokove. Potrebna pa je stroga higiena - natančno umivanje rok in redno čiščenje sanitarij oziroma površin, ki se lahko onesnažijo s kontaminiranimi izločki.

Zelo pomembno je tudi, da otroci ostanejo doma, dokler imajo prebavne težave. Ponovno se lahko vključijo v vrtec ali šolo šele, ko odvajajo povsem normalno blato.