Poleg Pozitivne Slovenije, v kateri so prepričani, da je sprejem strukturnih reform bistveno pomembnejši od zapisa fiskalnega pravila v ustavo, se je za velikega nasprotnika zlatemu pravilu izkazala tudi stranka SD pod novim vodstvom Igorja Lukšiča. Čeprav nekdanji predsednik stranke Borut Pahor in še dva poslanca iz vrst socialdemokratov, Janko Veber in Matjaž Han, fiskalnemu pravilu še vedno napovedujejo svojo podporo v parlamentu, bodo ostali glasovali proti in verjetno poskrbeli, da se bo jeziček na tehtnici prevesil na stran opozicije – koaliciji namreč dveh tretjin glasov ne bo uspelo pridobiti. Kot je dejal Lukšič, je SD proti temu, da bi se fiskalno pravilo zapisalo v ustavo, podpira pa ga "kot pravilo pri racionalni rabi javnih sredstev in vodenju javnih financ".

Pravila ni nujno zacementirati v ustavo

Naj spomnimo, da se je Slovenija odločila za zapis fiskalnega pravila v ustavo, čeprav ji evropska medvladna pogodba o fiskalnem paktu omogočala, da ga prenese le v stalno zakonodajo, če bo z njimi zajamčeno spoštovanje pakta. Odločitev Slovenije je zato že takrat, ko se je politika glede tega še strinjala, že požela kritike nekaterih pravnikov in ekonomistov.

Pakt naj bi vse evropske države ratificirale do konca leta in bi stopil v veljavo s prvim januarjem prihodnjega leta, nato pa bi imele države podpisnice še leto dni časa, da fiskalno pravilo dokončno vnesejo v ustavo ali stalno zakonodajo. A če DZ na izredni seji, ki se je začela danes, predloga za spremembo ustave ne bo podprl, v mandatu te vlade ne more več razpravljati o ustavnih spremembah s podobno vsebino, torej bi bilo določila fiskalnega pakta nemogoče izvesti v za to določenih rokih.

Janša grozi z globoko politično krizo

Poleg finančnih je premier Janez Janša opozoril tudi na hude politične posledice za Slovenijo, če poslanci pravilu ne bodo izrazili zadostne dvotretjinske podpore, ki je potrebna za spremembo 148. člena ustave. Janša je glasovanje o tem vprašanju označil za "največji test doslej" in napovedal celo predčasne volitve, če predlog ne bo sprejet. Nekateri iz teh Janševih izjav sklepajo, da bo na glasovanje o novem 148. členu ustave vezal zaupnico.

Za usodo slovenske politike se je zbal tudi nekdanji premier Borut Pahor. Dejal je, da "ni zagovornik ali podpornik vlade, še manj pa je zagovornik vladne krize, ki bi lahko prišla kot rezultat nesprejema fiskalnega pravila". Kot je opozoril, postaja namreč bolj ali manj očitno, da vlada oziroma njen predsednik Janša na sprejetje fiskalnega pravila vežeta tudi usodo vlade.

Tudi Lukšič se strinja, da bodo posledice, če bi zlato pravilo šlo na dnevni red seje DZ in potem padlo, slabe. "Naj vlada ne uvršča zlatega pravila na dnevni red, če vemo, da lahko, ko pade, sledijo za Slovenijo neke znižane bonitetne ocene," je dejal in Janšo pozval, naj v parlamentu kar izvede glasovanje o zaupnici, če išče alibi, kako predčasno zapustiti potapljajočo se državno ladjo.

Po besedah prvaka DeSUSa Karla Erjavca naj bi premier z izjavo o morebitnih predčasnih volitvah sporočil, kako resna zadeva je fiskalno pravilo, obenem pa ocenil, da z njegovim padcem vlada ne bo mogla več delovati. A če si bo predsednik vlade "zaželel predčasnih volitev, se bodo zgodile, ne glede na to, ali bo fiskalno pravilo sprejeto ali ne", je dodal Erjavec.

Čeprav je fiskalno pravilo po njegovem pomembno, pa prvak druge največje koalicijske stranke Gregor Virant vseeno ne vidi strahu za notranjepolitične posledice. Če ne bi bilo sprejeto, Virant opozarja predvsem na škodljive posledice za slovenske javne finance in gospodarstvo ter za obresti, ki jih Slovenija plačuje za izposojen denar.

Merklova čaka odločitev sodišča, Hollande snedel Sarkozyjevo obljubo

Vprašanje glede zapisa fiskalnega pravila v nacionalne ustave pa se vse bolj zapleta ne le v Sloveniji, temveč tudi v nekaterih velikih članicah območja evra.

Vodja Socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Hannes Swoboda, ki se pravkar mudi na obisku v Sloveniji, se v svoji izjavi glede samega vpisa fiskalnega pravila v ustavo ni opredelil, je pa poudaril, da potrebujemo politiko, utemeljeno tako na stebru proračunske discipline kot tudi stebru rasti, saj zgolj varčevanje ni dovolj. Kritičen je bil do fiskalnega pakta, če ta ne spoštuje nujnosti investicij. "Zlato pravilo bi moralo biti zlato pravilo za investicije," je poudaril Swoboda, ki sicer priznava, da so v EU nujne tudi reforme.

Nemčija, ki je bila tudi pobudnica fiskalnega združevanja evropskih držav, je napovedala, da naj bi pakt ratificirali še pred poletnimi počitnicami, a se je, potem ko ga je tamkajšnji parlament že potrdil, zaradi pritožb civilne družbe znašel še na ustavnem sodišču, ki naj bi o njegovi usodi odločilo septembra.

To je zadržalo začetek izvajanja 500 milijard evrov vrednega ESM (mehanizma za stabilnost evra), ki naj bi pomagal državam v boju z dolžniško krizo. ESM namreč ne more stopiti v veljavo, dokler ga ne potrdi največje evropsko gospodarstvo, trgi pa so zato že nervozni.

Tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je minuli teden poudaril, da bi lahko imela blokada ukrepov za Nemčijo katastrofalne posledice. "Dvom o ustavnosti ali pripravljenosti Nemčije na spopad z nevarnostjo za stabilnost območja evra bi lahko privedla do občutne krepitve dosedanjih kriznih simptomov," je opozoril.

Medtem pa je Francija, še pred nekaj meseci gonilna sila za evropskim paktom stabilnosti, sporočila, da fiskalnega pravila ne bo vpisala v ustavo. Kot je v soboto zatrdil maja izvoljeni francoski predsednik Francois Hollande, zaveze, ki je potrebna samo za nekaj let, ni pametno zacementirati.

"Ustava ni spisana za nekaj let, je večna," je Hollande pojasnil drugačno odločitev od svojega predhodnika Nicolasa Sarkozyja, ki se je pred tem zavzemal, da bi zlato pravilo v svojo ustavo vključila tudi Francija.

Za zapis fiskalnega pravila v ustavi sta se odločili tudi Španija in Italija, ki sta se lani znašli pod hudim pritiskom finančnih trgov, nemški karavani pa se bodo pridružile še Poljska, Bolgarija in Madžarska. Avstrijci pa so izvajanje fiskalnega pakta uredili s sprejetjem stalnega zakona.