Novela, ki jo je DZ sprejel 11. julija, je ukinila odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, ki imajo boniteto nižjo od 50, odškodnino za zemljišča z višjo boniteto pa je znižala.
Poleg tega se odškodnina odmeri le od tlorisa objekta, in ne več od celotnega zemljišča. Odškodnina je nižja za objekte transportne infrastrukture in druge gradbeno inženirske objekte. Koalicija je ocenjevala, da so lani uvedene odškodnine previsoke, kar da dodatno zavira gospodarsko aktivnost in znižuje konkurenčnost države.
Odškodnina kot edino orodje za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč
Interesna skupina pravi, da odškodnina predstavlja "edino orodje za zaščito predvsem najboljših kmetijskih zemljišč pred neracionalno gradnjo in s tem ohranjanje zemljišč za zagotavljanje prehranske varnosti".
Strinja se sicer, da odškodnina ne bi smela biti edini instrument zaščite pred pozidavo kmetijskih zemljišč, da pa je bila doslej edino in dovolj učinkovito orodje za to.
Opozarja tudi, da so se ukrepi za preurejanje manj kvalitetnih kmetijskih zemljišč v primernejša zemljišča za kmetijsko pridelavo financirali večinoma iz naslova odškodnin.
Znižanje odškodnin ne more rešiti gospodarstva
Po mnenju interesne skupine ukinitev oz. drastično znižanje odškodnine more rešiti slovenskega gospodarstva, ki da je v krizi iz povsem drugih razlogov. "Znižanje odškodnin bi 'pomagalo' le enemu delu gospodarstva, vendar na račun drugega dela gospodarstva, to je kmetijstva," so zapisali v obrazložitvi predloga veta.
Menijo, da manjši interes za gradnjo (tudi stanovanjskih hiš mladih družin) ni posledica uvedbe odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, ampak splošne gospodarske in finančne krize. Pravijo, da odškodnina tudi ne predstavlja velikega stroška za graditelja hiše, ki gradi na slabšem zemljišču, da pa so odškodnine upravičeno drugačne, če gre za boljša kmetijska zemljišča. Namen progresivnih odškodnin je namreč usmerjanje gradenj na slabša kmetijska zemljišča, dodajajo.
