Jesse Owens, Berlin 1936: Američan je ena najslavnejših osebnosti olimpijskih iger. Leta 1936 je prekrižal načrte Adolfu Hitlerju, ki je igre v Berlinu izkoristil za propagando nacizma, rasizma in arijske rase. Temnopolti Jesse Owens ga je razjezil, ko je osvojil štiri zlate kolajne (v teku na 100 in 200 metrov, v štafeti 4 x 100 metrov in v skoku v daljino), s čimer je postal najuspešnejši udeleženec iger. Njegov dosežek je leta 1984 v Los Angelesu izenačil šele Carl Lewis. Hitler je čestital le nemškim zmagovalcem, Owensu pa ni želel seči v roko. Športnik, rojen v Alabami, je neprijetno presenečenje doživel po prihodu v domovino, kajti za izjemne dosežke mu ni čestital niti tedanji ameriški predsednik Franklin Roosevelt. Čast mu je leta 1955 izkazal šele Dwight Eisenhower, ki mu je podelil naziv ambasador športa.

Cassius Clay, Rim 1960: Tedaj mu je bilo ime še Cassius Clay, sedaj je bolj znan po imenu Mohamed Ali. Na igrah v Rimu je eden najslavnejših boksarjev vseh časov osvojil zlato kolajno, razočaranje pa doživel doma v ZDA. V Kentuckyju mu v restavraciji, namenjeni le belopoltim gostom, niso hoteli postreči hamburgerja, nato se je zapletel v pretep. Bil je tako razočaran, da je zlato kolajno, ki jo je pred tem vseskozi nosil s seboj, vrgel v reko Ohio. Leta 1996, ko je prižgal olimpijski ogenj v Atlanti, mu je mednarodni olimpijski komite podelil novo zlato kolajno.

Črna moč, Ciuadad de Mexico 1968: V času, ko so bili temnopolti prebivalci v ZDA močno zatirani, in v letu, ko je umrl veliki borec za pravice temnopoltih Martin Luther King, sta Tommie Smith in John Carlos protestirala proti rasizmu. Potem ko je Smith v teku na 200 metrov zmagal in postavil svetovni rekord, Carlos pa zasedel tretje mesto, sta na podelitev kolajn prišla s črnima rokavicama. Ob igranju himne sta sklonila glavi, Smith je dvignil desno roko, Carlos pa levo, s čimer naj bi simbolizirala črno moč. Oba nista dvignila desne roke, kar je tedaj veljalo za simbol črne moči, ker je Carlos v hotelu pozabil svoji rokavici, zato mu je eno posodil Smith. Ta je kasneje dejal, da je bil to pozdrav, namenjen boju za človekove pravice, ne tako imenovani črni moči. Pri tem ju je podpiral tudi drugouvrščeni Avstralec Peter Norman, ki je nosil značko s simboli boja za človekove pravice. Mednarodni olimpijski komite je od ameriškega z utemeljitvijo, da na olimpijskih igrah ni dovoljena politična propaganda, zahteval izključitev obeh atletov z iger, kar se je tudi zgodilo.

Črni september, München 1972: Palestinska teroristična skupina Črni september je poskrbela za najbolj tragičen dogodek v zgodovini olimpijskih iger. V noči na peti september so se pretihotapili v olimpijsko vas in med spanjem ugrabili izraelske športnike. Teroristična skupina je med drugim zahtevala izpustitev več kot 200 palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov. Drama se je tragično končala, potem ko so se je izjalovil načrt reševanja. Ubitih je bilo enajst izraelskih športnikov, en nemški policist in pet od osmih teroristov. Prvič v zgodovini olimpijskih iger so bila vsa tekmovanja prekinjena, a ne tudi odpovedana. Zato so bili organizatorji deležni številnih kritik, nekateri športniki pa so zapustili igre.

Cathy Freeman, Sidney 2000: Avstralka je na domačih igrah zmagala v teku na 400 metrov. Še večja je bila simbolna vrednost dosežka. Kot druga športnica aboriginskega rodu je osvojila zlato olimpijsko kolajno. Postala je simbol upanja v rasno harmonijo v Avstraliji in vključevanje Aboriginov v družbo. Potem ko je kot prva pritekla v cilj, je zmago slavila z avstralsko in aboriginsko zastavo, s čimer je prenesla sporočilo o življenju v sožitju.