Zanimivo pa je, da jo celo v bližnjem Trzinu, kjer jo, enako kot v Mengšu, izvaja Dom počitka Mengeš, plačujejo tri cente na uro manj. A ne gre le za primerjavo cen. Kljub dvakratdnevni pomoči med tednom vsa preostala skrb bremeni njih, občina pa nima posluha, da bi jim to olajšala.

Občina za svoj prispevek ne dobi ničesar

Računi omenjene družine dokazujejo, da se je cena 4,79 evra na uro (lani oktobra) letos aprila povzpela na 9,02 evra, zdaj pa so jo znižali na 8,67 evra. Ves čas občina pomoč na domu sofinancira 51-odstotno, zagotavlja župan Mengša Franc Jerič. Nenaden dvig cene je lani povzročila ukinitev subvencije države, ki je znašala kar četrtino cene. Župan je še poudaril, da svojcev ostarelih, ki potrebujejo pomoč na domu, včasih ne razume. "Težko jim je plačevati svoj delež pomoči na domu, čeprav bodo kot dediči po njihovi smrti dobili njihove hiše, posesti, premoženje. Občina pa za svoj 51-odstotni delež sofinanciranja ne bo dobila ničesar."

A ni vse odvisno od občin, čeprav nekatere pokrijejo le zahtevanih 50 odstotkov ekonomske cene, druge pa uporabnikom pomoč na domu plačajo v celoti. Pomoč na domu lahko izvajajo domovi za starejše (javni socialnovarstveni zavodi), centri za socialno delo, posebni javni zavodi, ustanovljeni v občinah prav za ta namen, lahko pa tudi zasebni izvajalci na podlagi pridobljene koncesije ali dovoljenja za delo. Cene njihove ure pomoči na domu se med seboj močno razlikujejo. Lani so se gibale med 12 in dobrimi 26 evri, povprečno pa je ekonomska cena pomoči na domu, po podatkih Inštituta RS za socialno varstvo, znašala 17,3 evra.

Najdražje so plače

Občanom Mengša, Trzina in Lukovice na domu lahko pomagajo uslužbenci Doma počitka Mengeš, a morajo za to plačati ekonomsko ceno (18,11 evra). To določa pravilnik, pravi računovodkinja v domu Ana Lebar. Na pristojnem ministrstvu dodajajo, da so v ceno všteti vsi stroški, ki nastajajo pri pomoči na domu. Največji strošek so plače zaposlenih, saj razlike nastanejo v ceni med oskrbovalkami, ki so začetnice, in tistimi, ki imajo za seboj že pet ali več napredovanj. Pomemben delež v ceni so tudi razdalje, ki jih morajo oskrbovalke prevoziti od enega do drugega uporabnika. Običajno so v urbanih središčih prevozni stroški nižji kot na podeželju.

Za tiste, ki pomoči na domu ne zmorejo plačevati sami, velja, enako kot pri institucionalnem varstvu, sistem tako imenovanih oprostitev. Skladno z uredbo o oprostitvah pri izvajanju socialnovarstvenih storitev v takšnih primerih potrebno oskrbo doplačuje občina. Seveda pa ta po smrti uporabnika terja svoj delež v njegovi zapuščini. Prav zaradi tega se mnogi pomoči potrebni zanjo ne odločijo. Tako je na primer v občini Črešnovci, kjer na domu (5,94 evra na uro) pomagajo le petim občanom. Župan Anton Törnar pritrjuje, da bi pomoč potrebovalo več ljudi, a se ji odrekajo, da njihovim dedičem ne bi bilo treba deliti zapuščine z občino. Zato za pomoč raje prosijo sorodnike ali sosede.