Skupno je državno pravobranilstvo konec minulega leta državo kot upnico zastopalo v 3806 zadevah, skupna vrednost terjatev pa je znašala 1,15 milijarde evrov. Konec minulega leta je več kot 3100 postopkov še trajalo.

Rast stečajnih primerov, v katerih nastopa država kot upnik, je izjemno velika. Število insolvenčnih postopkov, v katerih je država prijavila terjatev, se je od leta 2007 do konca minulega leta povečalo za kar 319 odstotkov, samo v lanskem letu pa je državno pravobranilstvo v reševanje prejelo 80 odstotkov več zadev kot leto prej. Hkrati se je močno zmanjšalo število postopkov, katerih uvedbo je zahtevala država. Če je ta še leta 2007 sprožila kar 178 stečajnih postopkov, jih je leta 2010 le še 33, a tudi ta del nalog državnega pravobranilstva je lani zrasel na 70 sproženih postopkov.

Poleg števila postopkov je izjemno zrasel tudi znesek terjatev, ki jih v imenu države terja državno pravobranilstvo, najpogosteje pa gre za terjatve ministrstva za finance oziroma Davčne uprave RS (Durs).

Državno pravobranilstvo je lani v imenu države prijavilo terjatve v nekaj manj kot 1900 insolvenčnih postopkih, v 70 primerih pa je samo podalo predlog za stečaj. Med najpogostejšimi dolžniki države so očitno fizične osebe, posamezniki ali samostojni podjetniki, saj je bilo največ terjatev države, natančneje 963, prijavljenih v postopkih osebnega stečaja. V stečajih pravnih oseb je državno pravobranilstvo državo zastopalo v 742 zadevah. Lani je število postopkov osebnega stečaja sicer prvič preseglo število insolvenčnih postopkov pravnih oseb, saj so ti še v letih 2010 in 2009 presegali število postopkov osebnih stečajev, v katerih terja poplačilo tudi država.

Glede postopkov osebnih stečajev, katerih možnost je insolvenčna zakonodaja uvedla oktobra 2008, imajo na državnem pravobranilstvu hkrati že oblikovano dokaj jasno stališče. Ugotavljajo, da večino predlogov za osebni stečaj vložijo dolžniki sami, saj upniki ne morejo pričakovati, da bodo poplačani, zato ne želijo še dodatnih stroškov. Zato tudi državno pravobranilstvo postopkov osebnega stečaja ne zahteva. Hkrati ugotavljajo, da sodišča skoraj brez izjeme ugodijo odpustu obveznosti, čeprav bi moral biti ta po njihovem mnenju prej izjema kot redni sestavni del postopka osebnega stečaja. Tudi stečajni upravitelji dajejo po ugotovitvah državnega pravobranilstva bolj vtis, da so na strani dolžnika, kot da bi varovali interese upnikov.

Trend insolvenčnih postopkov tako ne kaže izboljšanja. To pomeni, da se zmanjšanja števila postopkov in višine terjatev ne morejo nadejati ne gospodarstvo ne banke, enako pa velja tudi za državo. Državno pravobranilstvo je namreč v letošnjem letu v reševanje prejelo že 1157 zadev, pri čemer je deset postopkov sprožilo samo, v preostalih pa zastopalo državo kot upnico. Kolikšen je znesek terjatev, še ni znano.