Na Vipavskem, Komenskem in v Brdih raste nekaj tisoč mareličnih dreves, skoraj 20 hektarjev pa je urejenih intenzivnih nasadov. Največji so prav na Planini pri Ajdovščini, kjer ima samo Peter Marc z domačije Pri Fortunatovih 1600 dreves: "Imamo svojo blagovno znamko in poleg marelic se preživljamo tudi z vinogradništvom." Na Planini pa nastajajo novi nasadi marelic. Sadijo moderne sorte, ki so jih razvili v Kmetijsko-gozdarskem zavodu v Novi Gorici. "Danes poznamo 57 vrst marelic. Vedno iščemo nekaj novega. Iz nekaj tisoč sejancev nastane kakšna nova sorta. Če ima boljše lastnosti od starih, jo obdržimo," pravi specialist za sadjarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica Ivan Kodrič. Večji nasadi so začeli na Vipavskem nastajati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, prvi poskusi pa segajo v osemdeseta leta, ko je podjetje Fructal domačim sadjarjem plačalo sadike dreves, razlaga Marta Koruza s Kmetijsko-gozdarskega zavoda.

Na Planini, ki je minuli konec sijala v oranžni barvi, so na ogled in pokušino postavili 33 vzorcev marelic: od drobnih, na oko neuglednih domačih sort budanjke, debelejših z zvenečimi imeni tonda romana, san castrese in kečkemetska ruža do skoraj kot breskva velike sorte goldrich. Še posebno so se potrudile domače gospodinje, ki so pripravile najrazličnejše izdelke, Boža Kete pa je presenetila s pravim mareličnim menijem. Naj omenimo le mocarelo z marelicami, juho iz marelic z dodatkom čilija in popečenimi kruhovimi kockami in puranov zrezek z ocvrto panceto in marelicami.

Pri marelicah pa so zelo zdrava tudi jedrca, je povedala Irena Vrhovnik, priporoča pa jih predvsem rakavim bolnikom. In v strokovni literaturi smo lahko prebrali, da naj ljudstvo Hunza v Karakorumu ne bi poznalo primerov raka.