Dvotedenske visoke temperature od 30 do 37 stopinj Celzija so na lahkih peščenih tleh povzročile na posevkih koruze nepopravljivo škodo. Škoda je po prvih ocenah največja na Ptujskem in Ormoškem območju ter v Pomurju in na Dolenjskem območju.

Ocena poškodb se giblje od 40 do 70 odstotkov, so za STA ocenili v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Pri oceni so sodelovali kmetijski svetovalci na posameznih kmetijsko gozdarskih zavodih in Dušica Majer z zbornice.

Od drugih kultur so najbolj prizadeti posevki oljnih buč, krompirja in sončnic. Pri krompirju je suša nastopila v fazi intenzivne rasti gomoljev, ko je potreba po vodi velika. Količina in kakovost pridelka bo zato precej manjša.

Pri oljnih bučah je vidna bistveno slabša oploditev. Posevki pšenice, predvsem pozne sorte, so prisilno dozoreli in pridelki so zato tudi za tretjino nižji. Vremenske razmere pa se odražajo tudi na slabši kakovosti glede vsebnosti beljakovin.

Sončnice na območju Pomurja, Maribora in Spodnje Savinjske doline so polovico nižje kot običajno in glede na to, da jih večinoma silirajo, bo pridelek za polovico manjši. Soja je večinoma v fazi cvetenja in začetka formiranja strokov, nastavljeni stroki odmirajo.

Vrtnine na prostem so sicer v glavnem namakane, vendar so kljub temu utrpele škodo zaradi ožigov, ki so posledica visokih temperatur. Takšni pridelki niso primerni za trg. Vrtnine na prostem, ki niso bile namakane, so utrpele tudi do 100-odstotno škodo.

Večjo škodo (od 50 do 70 odstotkov) beležijo na območju Dravsko-ptujskega polja in na obalnem območju, zlasti pri paradižniku, papriki, jajčevcih, bučkah, lubenicah, melonah, ker pri tako visokih temperaturah prihaja pogosto do osipanja cvetov, prav tako pa se v veliki meri pojavijo ožigi na plodovih.

Na travniških površinah je zaradi suše in vročine praktično ustavljena rast. Površine v predelu Haloz, Slovenskih Goric, Pomurja, Savinjske doline, zlasti na prisojnih legah, so posušene in zažgane. V zbornici ocenjujejo, da je že izpadel en odkos.

Močno je prizadeto rastišče kakovostnih trav, kar bo povzročilo daljšo obnovo rasti. Primanjkuje tako krme za odkos kot za pašo. Na območju Dravograda je pridelek travinja zmanjšan za več kot polovico in nekatere kmetije so že začele dokupovati krmo. Zaradi poškodb od suše in vročine se težave z odkosom in pašo pojavljajo tudi na dolenjskem in primorskem območju.

Tudi na trajnih nasadih se suša in vročina že poznata, saj odpadajo plodovi, posebej na plitkih tleh. Plodovi so drobni in na njih je že opati ožige zaradi vročine.

V nasadih jablan se bo škoda po suši prenesla še na naslednje leto, saj je sedaj čas, ko se formirajo brsti za naslednje leto. Ocenjujejo, da bo izpad pridelka zaradi suše in vročine pri jablanah vsaj 25-odstoten, vprašljiva pa bo tudi kakovost jabolk.