"Svoje delo je opravljal zelo dobro in profesionalno. Bil je zelo natančen in vesten" se ga spominja takratni minister za pravosodje in javno upravo Lovro Šturm. Očitke, da naj bi Predalič s tega položaja koordiniral posle z vlado, ki naj bi jih omogočal predvsem podjetjem in posameznikom blizu SDS, zaradi česar naj bi tudi prišel navzkriž z nadrejeno Fajsovo, predsednik zbora za republiko označuje kot obrekovanja. "Spomnim se, da je bil včasih zelo vpliven generalni sekretar Mirko Bandelj, za katerega se je govorilo, da je bolj vpliven od samega predsednika vlade. Kako močan je lahko generalni sekretar vlade, je odvisno od premierjeve zavzetosti na delovnem mestu," poslanstvo generalnega sekretariata vlade razume predsednik odbora SDS za pravosodje in javno upravo.

Štiriinpetdesetletni Božo Predalič, ki se je nekoč ukvarjal s cvetličarstvom, je dolgoletni svetnik SDS v grosupeljskem občinskem svetu, kjer mu že drugi mandat dela družbo tudi hči Urša Leah Predalič. Pred leti je bil eden glavnih akterjev pri poskusu odstavitve dveh svetnikov, ki sta zapustila "njegovo" svetniško skupino, in se zaradi pravnih dilem takšnega početja celo zapletel v besedni dvoboj z Matevžem Krivicem. Sokrajani ga ne poznajo najbolje, a mu kljub temu pripisujejo močan politični vpliv v okolju, v katerem je odraščal tudi Janez Janša. Na političnem prizorišču so ga spoznali leta 1998, ko je s kombijem prevažal strankarski propagandni material. "Vodil je najbolj trdo politiko nasprotovanja. Bil je formalna ali neformalna oseba, s katero sem imel največje konflikte. Sedaj, ko je SDS na oblasti v občinskem svetu, jim želim, da bi tudi sami imeli tako grobega nasprotnika, kot sem ga imel sam v njem. Velikokrat so delovali nenačelno," se svojih treh županskih mandatov spominja Janez Lesjak, ki se je na to mesto zavihtel s podporo SD in LDS, vendar brez njihove članske izkaznice. "Predalič je v Grosupljem idejni vodja oziroma trda roka občinskega odbora SDS. Zaradi teh zaslug je tudi zasedel položaj v vladi," je prepričan Lesjak, ki ga je na zadnjih županskih volitvah zamenjal vidni član SDS in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za promet Peter Verlič.

Predalič si je z delovanjem in kilometrino v strukturi SDS že pred leti pridobil zaupanje leto dni mlajšega predsednika stranke in vlade. Spoznal naj bi ga leta 1988 na Roški cesti, v takratnem dogajanju pa ni imel vidne vloge, znajo povedati takratni poročevalci dogodkov. Čeprav ima isti priimek kot nekdanja Janševa žena Silva, z njo ni v sorodu. Predsedoval je odboru za javno upravo ter odboru za Slovence v zamejstvu in po svetu strokovnega sveta stranke, predaval več generacijam slušateljev Akademije dr. Jožeta Pučnika, v dveh obdobjih, nazadnje med letoma 2010 in 2012, pa je vodil založbo oziroma podjetje Nova obzorja, ki je trenutno v 44-odstotni lasti SDS in izdaja tednik Demokracija. V prvem mandatu vodenja generalnega sekretariata, ko si je za namestnika izbral zdajšnjega grosupeljskega podžupana Dušana Hočevarja, ki je s službenega elektronskega naslova pošiljal vabila na novinarsko konferenco SDS, pred kratkim pa je postal predstavnik države v nadzornem svetu Darsa in član sveta javne agencije za civilno letalstvo, je Janševa pričakovanja izpolnil: drugič se je na vrh te vladne službe povzpel že nekaj ur po imenovanju ministrske ekipe v državnem zboru. Pet dni kasneje naj bi bil že prisoten na dražbi Mestne občine Koper, kjer pa je kmalu po umiku več deset nepremičnin po poročanju STA zapustil prostore občine. »Sam vidim vlogo generalnega sekretariata predvsem v tem, da ponuja optimalno logistično podporo delovanju celotne vlade. Da kot nevidna roka iz ozadja skrbi, da delo vlade poteka kot namazano. Za takšno delo ne vidim posebne potrebe, da bi se izpostavljali v javnosti. Seveda pa kljub temu javnosti dajemo vse pomembne informacije, ki jih ta želi,« je aprila 2007 v Demokraciji svojo vlogo v vladni strukturi pojasnjeval Predalič, ki je diplomiral na ljubljanski biotehniški fakulteti, magistriral leta 2005 na Jambrekovi fakulteti za državne in evropske študije s temo Pregled in analiza referendumov v Republiki Sloveniji, lani pa uspešno zagovarjal še doktorsko disertacijo na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici.

Predalič je v prvem mandatu Janševe vlade res deloval v ozadju in tudi zato verjetno sredi leta 2006 kot vršilec dolžnosti generalnega sekretarja vlade prejel višjo plačo od takratnega finančnega ministrstva Andreja Bajuka. Čeprav so ga odjemalci medijskih vsebin lahko zasledili predvsem na posnetkih oziroma fotografijah ob predsedniku vlade na sejah vlade in državnega zbora, je sedel še v upravnem odboru Soda in nadzornem svetu Istrabenza. Če bi zaznal, da takratni predsednik uprave Igor Bavčar dela kar koli spornega, bi se takoj odzval, je brkati mož zagotavljal pred preiskovalno komisijo državnega zbora za sporne menedžerske prevzeme, ki ji je predsedoval Zaresov Lojze Posedel. Trditve o kadrovskem cunamiju Janševe vlade v javni upravi in gospodarstvu je označeval kot nerazumljive in neupravičene, predvsem pa demagoške. Svojemu nasledniku Milanu M. Cviklu, ki mu je med drugim očital nepravilnosti pri urejanju arhivskega gradiva (afera Fotokopiranje), je zagrozil s 23.000 evrov težko tožbo.

Z nastopom nove Janševe vlade, ko so svoj prostor pod Alpami vnovič zasedli ideološki boji, je Predalič – med drugim se je podpisal (če ni šlo za zlorabo njegovega imena in priimka) tudi pod identifikacijsko peticijo na spletni strani Demokracije z naslovom Jaz sem Tomaž Majer – dobil nove zadolžitve. Da bi sedanji vladajoči opciji po besedah sociologinje Spomenke Hribar pripisal absolutno oblast, se je kot predsednik koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve najprej lotil dokazovanja legitimnosti in moralnosti svojih prednikov daleč v preteklosti, kmalu po sodbi evropskega sodišča za človekove pravice pa je izbrisane nesramno poslal na tečaj slovenščine. "Nesramno je ljudem ukazovati, da morajo utihniti le zato, ker so na twittu zapisali, kaj vidijo ali mislijo," je svoj nestrpen zapis, sicer brez uporabe vejic, v Majerjevem slogu argumentiral generalni sekretar vlade, ki "daje javnosti vse pomembne informacije, ki jih ta želi".

"Iz samih sporočil oziroma vsebine je razbrati, da gre za človeka, ki sam nima kaj dosti povedati, temveč po strankarsko odobrenem in priporočenem mediju prodaja strankarsko odobrene in priporočene nacionalistično-šovinistične puhlice," zadnji "twitter nastop" generalnega sekretarja slovenske vlade komentira profesor retorike in argumentacije Igor Ž. Žagar. Kako prepričljivi – prepričljivost naj bi bila temeljna retorična kategorija – so jezikovni (in siceršnji) napotki nekoga, ki ne zmore zapisati ubornih 140 znakov v vsaj približno korektni slovenščini, bodo po Žagarjevih besedah brez dvoma znali presoditi njegovi bralci in »sledilci«, sam pa dodaja, da "gospodova jezikovna (ne)kompetentnost več kot zgledno odraža kompetentnost vlade, katere delo 'koordinira' kot generalni sekretar."

Spomnimo, da je Predalič pred predsedovanjem Evropski uniji poudarjal, da je Slovenija na pravi poti glede spoštovanja človekovih pravic, gospodarskega razvoja in političnih usmeritev. Danes je že drugače. Tudi po njegovi zaslugi.