Zagotovil je, da jih sam ni nesel na komercialno televizijo, ki jih je objavila, zato ne ve, ali so točni, bi pa glede na slišano, tako finančni minister, dejansko lahko bili iz zaupnega skrbnega pregleda banke. Podatki, ki so v javnost prišli še isti dan, ko so jih prejeli Šušteršičevi ministrski kolegi, niso bili dostopni niti nadzornikom banke. "Dobili smo jih po uradni poti, bili so označeni z oznako zaupno, kot takšne so jih člani vlade tudi prejeli," je dejal minister in napovedal, da bodo prosili pristojne organe, da poskušajo ugotoviti, kje je prišlo do kršitve zaupnosti.

Državni sekretar na Šušteršičevem ministrstvu Krušec je bil, kot smo poročali včeraj, po naših informacijah edini predstavnik države, ki je NLB podpisal izjavo o zaupnosti (izjavo o zaupnosti sta podpisala še dva člana belgijske KBC, solastnice NLB), že čez dan pa naj bi zaupen dokument Krušec ali nekdo v njegovem imenu razposlal ministrom. Že z navedenim je bilo pravilo zaupnosti po zakonu o bančništvu kršeno, saj nobeden od ministrov banki ni jamčil, da ne bo razkrival zaupnih podatkov, za katere je banka odgovorna svojim komitentom.

Finančni minister Janez Šušteršič je včeraj pojasnjeval, da je vlada skrbni pregled pridobila zato, ker naj bi bil ta "podlaga za odločanje o državnih pomočeh". Vlada, ki da je odgovorna za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema, je načrtovala družbo za upravljanje slabih terjatev banke in prenos tega tveganja na državo, zato so, tako Šušteršič, "te informacije morali pridobiti". Predstavniki vlade nimajo nobene zakonske podlage za vpogled v podatke o kreditnih odnosih med banko in njenimi komitenti in vprašanje je, ali je s Šušteršičevo razlago, zakaj je zaupni dokument razkril svojim ministrskim kolegom, zadovoljen prvi mož Sarajevske pivare Nazif Branković, ki se je znašla na javno objavljenem seznamu najbolj "tveganih komitentov" NLB. Branković je namreč včeraj že sporočil, da svoje obveznosti do NLB redno poravnavajo, da banki ničesar ne dolgujejo, in zanikal, da bi bili slabi komitenti. Nadzor nad banko sicer izvaja njen nadzorni svet, ki je kazensko in odškodninsko odgovoren, prav tako ima dostop do vseh podatkov Banka Slovenije, ki pa nasprotno od politikov pravila bančne tajnosti spoštuje.

Šušteršič zdaj pojasnjuje, da je bila vlada do zaupnih podatkov upravičena, ker snuje Slovenski državni holding (SDH), na katerega bo prenesla slabe bančne terjatve. Očitno se bo ministrski zbor seznanil tudi z "najbolj tveganimi" komitenti Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), kjer skrbni pregled že poteka, po pričakovanjih pa bodo tudi slabe terjatve mariborske banke prenesene na družbo za upravljanje terjatev, ki jo bo ustanovil holding. Družba za upravljanje terjatev bo imela omejen rok trajanja, v katerem naj bi poplačala slabe terjatve in unovčila zavarovanja. Glede na pričakovanja finančnega ministra, da bodo slabe terjatve vsaj iz NLB na holding prenesene že do konca letošnjega leta, lahko v prihodnjih treh do petih letih pričakujemo razprodajo deležev podjetij, ki jih je zaradi neplačevanja posojil zasegla NLB. Šušteršič je včeraj namreč zavrnil možnost, da bi se slabe terjatve bank pokrivale s kakovostnim premoženjem države, saj da bo družba za upravljanje terjatev ločena od preostalih delov, celotna operacija pa bo navznoter zaprta. Holding bo v zameno za slabe terjatve, ki jih bo odkupil od bank, tem izdal obveznice z državnim poroštvom, ki jih bodo banke lahko uporabile tudi za refinanciranje pri ECB, je pojasnil minister.

Premoženje, ki bo po poteku omenjenega tri- do petletnega roka ostalo na družbi za upravljanje terjatev, se bo preneslo na holding.

Na predlog zakona o SDH so se včeraj odzvali tudi v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), kjer opozarjajo, da gre za največji prenos premoženja v zgodovini države iz lastništva Republike Slovenije v last holdinga SDH". "Mislimo, da je ključni interes ustanovitve holdinga vzpostaviti pogoje za prikrito serijsko prodajo državnega premoženja," so med drugim zapisali v AUKN, ki jo vlada z omenjenim zakonom nemudoma ukinja. Pomisleke ima tudi strokovna javnost. "Za zdaj je jasno samo to, da bomo imeli centralizirano upravljanje in da bodo odločitve, predvsem na področju korporativnega upravljanja, centralizirane in usmerjene iz enotnega centra. Menim, da je osrednji namen holdinga predvsem koncentracija moči političnega odločanja glede korporativnega upravljanja, manj gre za koncentracijo lastništva in še manj za finančno učinkovitost," pa pravi ekonomist dr. Bogomir Kovač.

Ne glede na vse pomisleke, je kolegij predsednika državnega zbora Gregorja Viranta včeraj odločil, da se bo zakon na izredni seji prihodnji teden sprejemal po nujnem postopku, kot je želela vlada. Na izredni seji bodo poslanci razpravljali o dveh predlogih ustavnih sprememb in 24 točkah dnevnega reda, poslanska skupina pa bo imela za razpravo, tudi o 11 milijardah državnega premoženja, vsega deset minut časa.