Pahorjeva vlada je marca lani zato vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o prostorskem redu občine Braslovče, ustavno sodišče pa je zdaj odlok v delu, ki se nanaša na omenjenih 338 parcel, soglasno odpravilo, z utemeljitvijo, da je protizakonit in protiustaven. A ker je upravna enota Žalec vse do lanskega septembra veselo izdajala gradbena dovoljenja za gradnjo na teh spornih parcelah, se postavlja vprašanje, kaj bo z objekti, ki so medtem zrasli na najboljših kmetijskih zemljiščih, pa jih tam ne bi smelo biti.

Občina Braslovče je svoj prostorski red sprejela že na začetku leta 2008, vendar niti takratno kmetijsko niti okoljsko ministrstvo nista preverili, ali je usklajen z njunimi mnenji. Da ni in da v tej občini protizakonito gradijo na najboljših kmetijskih zemljiščih, je skupina občanov pristojne na obeh ministrstvih zaman opozarjala vse od konca leta 2009. Na okoljskem ministrstvu so jih poskušali odpraviti celo z očitkom, češ da jih verbalno nadlegujejo, po treh letih veljavnosti spornega občinskega akta pa so vlado vendarle pozvali, naj sproži ustavni spor.

Ustavno sodišče je v prvi fazi odločanja maja lani ugotovilo, da je prostorski red občine Braslovče neveljaven, saj ni bil nikoli objavljen v Uradnem listu, kar pomeni, da so bila nezakonita tudi vsa gradbena dovoljenja, izdana na njegovi podlagi. Občina je prostorski red v Uradnem listu objavila šele 13. junija lani, a popolnoma enakega, kot ga je sprejel občinski svet februarja 2008, torej z vsemi spornimi parcelami.

"Naši svetniki še vedno vztrajajo, da je prostorski red veljaven, zato pred objavo v Uradnem listu ni nihče zahteval, da bi se znova opredeljevali do njegove vsebine," se je takrat izgovarjal župan Branimir Strojanšek in se hkrati potožil nad 12.000 evri, ki so jih morali plačati za to objavo.

V drugi fazi odločanja o primeru Braslovče je septembra lani ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje tistega dela prostorskega reda, v katerem je zdaj ugotovilo, da je občina med zazidljive nezakonito uvrstila številne parcele na najboljših kmetijskih zemljiščih, zato je dokument v tem delu odpravilo. Ustavni sodniki so odločitev sprejeli soglasno, izhajali pa so iz dejstva, da je prostor naravno bogastvo in nenadomestljiva dobrina ter da so kmetijska zemljišča po 71. členu ustave pod posebnim varstvom države, zato je država dolžna regulirati postopek priprave in sprejema prostorskih aktov, občine pa so dolžne spoštovani njeno mnenje.

Krajan Braslovč Franci Rojnik, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja s kmetijskimi zemljišči, ima največ zaslug za to, da se je sporen občinski dokument sploh znašel na ustavnem sodišču. Je z odločitvijo ustavnih sodnikov zadovoljen? "Vesel sem, da se bo ena lumparija morda vsaj delno rešila. A težava je v tem, da je nekaj teh parcel, za katere je tudi ustavno sodišče ugotovilo, da bi morale ostati za kmetijsko rabo, že pozidanih. Kaj bo z njimi? Sprašujem se tudi, kje je bilo ves ta čas ministrstvo za okolje in prostor, saj smo jih na ta problem opozarjali vse od decembra 2009, a so se ves čas sprenevedali in zatrjevali, da ima občina Braslovče veljavne prostorske akte. Mislim, da gre tukaj za korupcijo: bodisi v denarni obliki bodisi tako, da je želel nekdo pomagati nekomu, ki ima zveze," nam je včeraj odgovoril Rojnik.