Na katerih področjih in s katerimi poklici bo največ priložnosti ter kje lahko pričakujemo slabše stanje?

Ko govorimo o delovnih mestih za področje vodstvenega in strokovnega kadra, bo zagotovo še naprej največ zanimanja za različne pozicije na področju prodaje in trženja (vodje/direktorji prodaje ali trženja, vodje ključnih kupcev, produktni vodje, vodje poprodaje), povpraševanja po različnih prodajno-tehničnih profilih in strokovnjakih s področja razvoja ter po vrhunskih strokovnjakih s področja financ in računovodstva. Najmanj povpraševanja bo še naprej po administrativnem oziroma režijskem kadru.

Na splošno gledano se je povsod zmanjšal obseg zaposlovanja, seveda pa ne moremo govoriti o tem, da se na trgu nič ne dogaja. V Sloveniji imamo tudi ta trenutek veliko uspešnih, prodornih in razvojno naravnanih podjetij, ki rastejo, ki zaposlujejo in se širijo na tuje trge. Gre pa za manjša in srednje velika podjetja, podjetniško naravnana okolja, v katerih ne bo nikoli množičnega zaposlovanja, kakršnega smo poznali včasih.

Kako pomembni so vodstveni kadri za panoge, ki jim gre slabše?

Ključni so, neprecenljivi, a žal se tega marsikatera podjetja oziroma lastniki podjetij v našem prostoru ne zavedajo. Kar velik delež velikih in pomembnih slovenskih družb ima v zadnjih letih precejšnje težave, le ponekod pa je prišlo do sprememb v samem vodstvu. Tuje in mednarodne družbe ter podjetja z jasno lastniško strukturo s tem navadno nimajo težav. Ko se krivulja v podjetju povesi navzdol ali pa še prej, ko kaže, da se bo povesila, že ukrepajo in hitro sprejemajo odločitve. In če še vedno ne gre, zamenjajo najprej vrh. Da, vrhunski menedžerji delajo razliko - oni so tisti, ki postavljajo strategijo podjetja, ki imajo vizijo, pogum, moč, energijo, željo, znanje in izkušnje, da iz podjetja ustvarijo veliko zgodbo o uspehu.

Še toliko bolj je kompetentno vodstvo pomembno v težjih časih in v panogah, ki jih kriza najbolj prizadene. Pravi menedžer bo uspel podjetje popeljati na pravo pot in, še pomembneje, sočasno navdušiti in motivirati svoje ljudi, da mu bodo sledili in v zgodbo verjeli. Vso odgovornost seveda nosijo lastniki podjetij. Njihova naloga je, da v podjetja postavljajo sposobno in odgovorno menedžersko ekipo, najboljšo, ki je možna in ki je na voljo.

Kje se bo po vašem mnenju ustavilo število brezposelnih ob koncu leta in kaj to pomeni za prihodnje in nadaljnja leta?

Glede na letošnje prvo četrtletje, razmere v gospodarstvu in glede na napovedi OECD za Slovenijo se bo to število še nekoliko povečalo. Nemogoče je napovedati, za koliko, bo pa zagotovo višje od sedanjega. Tudi v letu 2013 ne bo prišlo do večjega preobrata, upamo pa lahko, da se bodo stvari vendarle obrnile v drugo smer. Vse je odvisno od vrste ukrepov, na primer za spodbujanje gospodarstva in reforme trge dela, ki jih bomo, ali pa tudi ne, sprejeli v bližnji prihodnosti.

Menite, da bo še letos spremenjena delovna zakonodaja? Kako bi se po vašem morala spremeniti, da bi bila učinkovita?

Da bi se spremenila v tako kratkem času, dvomim. Je pa dejstvo, da je to za sindikate zelo občutljivo področje, ki ga zelo ščitijo. Po drugi strani pa bodo sindikati morali razumeti, da si gospodarstvo želi zaposlovati, a negotove razmere in predvsem rigidna delovna zakonodaja zaposlovanje močno omejujejo. Marsikatero podjetje bi zaposlovalo, če bi se lahko ob pomanjkanju dela lažje razšli z zaposlenim. Če bi bila delovna zakonodaja manj toga, to vam zagotavljam, bi imeli v Sloveniji danes bistveno več zaposlenih, kot jih imamo. A verjetno bomo na spodbudno zaposlovalno zakonodajo še čakali. Usmeriti se bo treba k boju za zaposlovanje, ne k boju za preprečevanje odpuščanja. Le to nas lahko reši iz primeža gospodarske krize.