Na občinski upravi so nam pojasnili, da gre za varnostni ukrep, ker so okenski okvirji v tako slabem stanju, da so začeli razpadati. Da nevarna padajoča stekla ne bi zadela koga od mimoidočih, so okna raje zabili. Denarja za obnovo nekdanjega dijaškega doma, ki je zadnje dijake gostil pred več kot 20 leti, na občini namreč nimajo.

Ne tako davno so sicer načrtovali, da bodo propadajoči dom preuredili in ga namenili fakulteti za turizem, za kar so že pridobili gradbeno dovoljenje, toda temu je zaradi dolgotrajnega postopka ustanavljanja visokošolske ustanove potekla veljavnost. Projekt prenove je predvideval porušitev objekta do vključno prvega nadstropja, saj zaradi specifične gradnje stavbe znotraj nje ni mogoče spreminjati osnovnega tlorisa. Ko se je pokazalo, da bi bila obnova zaradi tega dražja od novogradnje, so na občini to misel opustili in fakulteto umestili v stavbo nekdanje službe družbenega knjigovodstva. Danes je bolj ali manj jasno, da bodo morali razpadajoči objekt prej ali slej porušiti, kar naj bi z ureditvijo pritličja za potrebe različnih družbenih, kulturnih in izobraževalnih dejavnosti stalo približno tri milijone evrov. V pritličju objekta (z izjemo radioamaterjev, ki zaradi narave dela zasedajo prostor v najvišjem nadstropju) trenutno delujejo razna veteranska, invalidska in druga društva vključno z območno organizacijo Rdečega križa ter oddelkom otroškega vrtca, ki so nad svojo usodo zaradi propadajočega doma zaskrbljeni. Nihče ne pove, do kdaj bodo še lahko tam.

"Ko so nas pred tremi leti iz nekdanjega doma JLA preselili sem, so nam rekli, da je s tem naše prostorsko vprašanje rešeno za vedno. Na ta račun smo v obnovo prostorov vložili okoli 600 evrov, zdaj pa se sprašujemo, kdo nam bo ta denar vrnil," pravi predsednik območnega odbora Združenja borcev za vrednote NOB Stane Preskar. Tako on kot predsednik občinske častniške organizacije Milko Veršec sta nezadovoljna tudi z visokimi najemninami, ki jih plačujejo občini.

"Prvič je sramota, da so nam dosedanjo dotacijo za delovanje s 4000 evrov znižali na 2200, drugič pa, da za te prostore občini plačujemo 800 evrov najemnine na leto. Stanovske organizacije, kot je naša, ne bi smeli enačiti z nekaterimi drugimi društvi," pravi Veršec, Preskar pa opozarja, da občina pri določanju najemnine za vse uporabnike prostorov ne uporablja enakega "metra", saj se cene kvadratnega metra preveč razlikujejo. Neuradno smo izvedeli, da naj bi sedanje uporabnike razpadajočega objekta čez leto ali dve preselili v sedanji dom upokojencev, v bližini katerega ravno zdaj gradijo novega.