Za paket trojček, v katerega so vključeni internet spodobne hitrosti (prenos nad dvema megabajtoma na sekundo), televizijska ponudba z več kot 100 programi in fiksna ali mobilna telefonija z brezplačnimi klici v lastnem omrežju, boste namreč redko odšteli manj kot 40 evrov. Ko k temu prištejemo še druge storitve, na primer dodatni televizijski priključek ali nadgradnjo programske sheme, se nevarno približamo 50 evrom na mesec. S tem pa že presežemo povprečni račun za električno energijo, ki ga plačuje slovensko gospodinjstvo.
Čeprav imajo operaterji proste roke pri določanju maloprodajnih cen oziroma morajo biti pazljivi le, da z njimi pokrijejo stroške, med njimi po mnenju več sogovornikov ne obstajajo formalni ali neformalni dogovori o cenah. Bistveno prej bi veljalo reči, da opazujejo drug drugega in se po potrebi prilagajajo potezam konkurence, tudi cenovno.
"Cenovno izenačena ponudba paketov, po katerih uporabniki najpogosteje posegajo, kaže na neko vzpostavljeno ravnotežje na trgu," pa meni dr. Dušan Caf, predsednik sveta za elektronske komunikacije. "V trenutnih razmerah so moči nekako razdeljene med Telemach (in druge kabelske operaterje), Telekom Slovenije in T2. Ponudniki internetne televizije pa poskušajo svoj tržni delež povečati predvsem z vsebino ponudbe (četverček, ugodni zakupi opreme, druge storitve). Kot vidimo, se je odzval tudi Telemach in v svoje pakete vključil mobilno telefonijo," je obrazložil. Tudi on meni, da so cene izenačene med seboj.
Ponudniki storitev, kot je Amis, po Cafovih besedah lahko doprinesejo k bolj kakovostni ponudbi, vendar ne morejo kaj dosti vplivati na kakovost dostopa do interneta ali cene, saj najemajo infrastrukturo pri drugih operaterjih. Tudi Kodelja poudarja, da je glavna infrastruktura še vedno v Telekomovi lasti, s čimer ta pokrije daleč največ uporabnikov. "Čeprav je odprta za druge ponudnike, je strošek, ki ga morajo ti plačati Telekomu za souporabo, 'varovalka', ki preprečuje, da bi bil eden od njih denimo polovico cenejši," je dejal. Tako ima lahko alternativni operater nižjo ceno le na lastni infrastrukturi, ki pa ima omejen doseg in z njo ne more kaj dosti vplivati na celoten trg.
Res se lahko danes, ko je dostop do interneta že praktično nujen, mobilni telefon pa ima v povprečju že vsak Slovenec, odločite za samostojen širokopasovni dostop, vendar je takšnih uporabnikov vse manj, le še 83.140. Prav tu pa vladajo največje cenovne razlike. Nekdanji monopolist Telekom, ki tudi danes pokriva več kot 40 odstotkov fiksnih širokopasovnih priključkov v državi, namreč od uporabnikov za internetno storitev, s hitrostjo prenosa do štiri megabajte na sekundo asimetrično (4/0,512), zahteva 32 evrov na mesec, za hitrost slabih deset megabajtov na sekundo (10/1) pa 38 evrov. Če imajo ti možnost dostopa do optike, jih hitrost 20 megabajtov na sekundo simetrično (20/20) stane "le" 33 evrov.
Pri konkurenčnem T2, ki je v (potrjeni) prisilni poravnavi, enaka storitev na bakrenem omrežju stane 26 oziroma 29 evrov, na optičnem pa 28 evrov na mesec. Po drugi strani kabelski operater Telemach ponuja še mnogo cenejši internet, toda le asimetrično. Za najpočasnejšega od primerjanih želi borih 18 evrov, za hitrejšega pa 25 evrov na mesec. Tu so še Tuš Telekom, ki podobne hitrosti trži po 23 oziroma 30 evrov, Amis, ki prek optičnega omrežja hitrost 15/15 ponuja za 29 evrov, in drugi manjši (lokalni) operaterji.
Vendar je vse manj tistih, ki se odločajo le za internet - v primerjavi z letom 2007 jih je pol manj oziroma le še 83.140 - malce pod 140.000 pa stagnira tudi število "dvojčkov". Na drugi strani popularnost "trojčkov" (telefon, internet in televizija) neprestano raste. Konec marca letos se je namreč njihovo število ustavilo že tik pod 270.000.
Čeprav je relativno malo tudi uporabnikov, ki bi pri operaterju naročili le storitev televizije, pa tudi tu ne gre spregledati velikih razlik med Telekomom in alternativnimi operaterji. Če naš nacionalni operater ponuja Siol TV s standardnim programskim paketom (88 programov) za 26 evrov na mesec, je treba pri konkurenci za podobne pakete odšteti kar tretjino manj. Navsezadnje je treba za vzpostavitev storitve pri Telekomu kupiti še komunikator. Ta ob nakupu brez vezave stane kar 215 evrov, do njega pa je mogoče priti (skoraj) brezplačno le ob dveletni vezavi na enega od paketov trojčkov.
" Ko sem pred časom delal primerjavo paketov dostopa v internet z nekaterimi zahodnimi državami Evrope, sem opazil, da tam uporabniki plačujejo enako ali nekoliko več, vendar zato dobijo višje hitrosti," je poudaril Marjan Kodelja in dodal, da je primerjava zelo težka. "Po analizi iz leta 2010 so bile cene v Sloveniji pod povprečjem EU (preračunano na kupno moč) za najcenejše pakete, medtem ko je bila mediana nad evropskim povprečjem, še posebej pri paketih z večjo pasovno širino," je dodal dr. Dušan Caf. Oba menita, da do znižanja maloprodajnih cen v prihodnjih letih ne bo prišlo. "Za trojčke in četverčke velja, da se bo ponujena hitrost dostopa povečevala, prav tako zahtevana kakovost storitev," je pojasnil Caf. Na drugi strani Kodelja opozarja tudi, da pri nas preprosto ni prave konkurence. "Nekateri uporabniki v mestnih središčih imajo na primer do vhoda v stanovanje pripeljanih več optičnih kablov različnih ponudnikov, drugi pa imajo na voljo le eno infrastrukturo in zmogljivosti, ki jih pač ta dopušča. Najbrž ni logično, da nekdo za hitrosti od 1 do 4 megabajtov na sekundo plača več kot nekdo drug za dostop hitrosti 10 megabajtov na sekundo. Vendar so na trgu še vedno takšne anomalije," je dejal.
