Od zgoraj, iz častne lože pred kremeljskimi zidovi, jo bosta pozdravljala ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Barack Obama, tu bosta tudi angleški premier David Cameron in francoski predsednik François Hollande, ob strani pa še vsi predsedniki in premierji nekdanjih zaveznic. In medtem ko bodo široko moskovsko nebo parale formacije migov ruske vojske, bodo spodaj, na granitnih kockah Rdečega trga, za pripadniki elitnih ruskih in Natovih enot počasi, z dostojanstvenim starčevskim korakom pod zmagovitimi zastavami marširali preživeli udeleženci druge svetovne vojne, starci v uniformah britanske vojske, osivele glave pod kapami ameriških marincev, veterani francoskega odporniškega gibanja in junaki Rdeče armade z grozdi Stalinovih odlikovanj na prsih.

V tistem bodo kamere CNN ujele prerivanje na čelu kolone, ko bo iz množice radovednežev naenkrat skočil plešast človeček v nekakšni smešni uniformi in se s starim švabskim šmajserjem v roki postavil pred kolono odlikovanih veteranov.

Na trgu bo nastala nepopisna gneča, orjaški telesni stražarji bodo skočili na ruskega in ameriškega predsednika in ju podrli na tla, visoki gostje v kremeljski loži se bodo v paniki razbežali, preplašeno občinstvo bo poleglo na granitne kocke, pripadniki ruske tajne službe bodo nekaj kričali v svoje mikrofone na zapestju, v svoje mikrofone bodo kričali tudi reporterji svetovnih televizij, ostrostrelci na okoliških strehah bodo z muho lovili plešastega, ta pa bo pred zbeganimi starci v svečani paradi previdno šmajser položil na tla in počasi dvignil roke z belim robcem.

"Kdo ste?" ga bo končno vprašal stari angleški oficir s povsem belimi lasmi. "Kakšno uniformo pa imate?"

"Slovensko. Belogardistično," bo ponosno odgovoril plešasti. "Jaz sem Janez Janša, predsednik vlade Republike Slovenije, in rad bi se predal."

"Kako to mislite, predal?!" bo zdaj zbegan nekoliko nižji, upognjeni veteran Rdeče armade.

"Tako, lepo," bo odgovoril gospod Janša. "Zahtevam, da me odvedete do nadrejenega oficirja, da v imenu vlade Republike Slovenije podpišem kapitulacijo."

"Kapitulacijo??"

"Ja. Brezpogojno."

"Ne razumem," ga bo spet vprašal stari angleški veteran. "Kapitulacijo v kateri vojni?"

"V drugi svetovni, seveda," bo pribil slovenski premier. "Naznanjam predajo slovenske vojske in brezpogojno kapitulacijo pred zavezniškimi silami. Zahtevam, da me odpeljete do nadrejenega oficirja."

"Gospod," se mu bo tedaj previdno približal stoletni francoski partizan v vozičku. "Pa vi veste, da se je druga svetovna vojna končala pred oseminšestdesetimi leti? To je, veste, parada ob dnevu zmage."

"Vem, seveda vem. Samostojna Slovenija tedaj ni obstajala, pa se predajamo zdaj."

"Ampak Slovenija je bila v drugi svetovni vojni del Čehoslovenije, ni res?" se bo v razpravo vključil čili starec v uniformi ameriških marincev.

"Ne Čehoslovenije, ampak Čehoslovaške," ga bo popravil britanski veteran. "In ne Čehoslovaške, ampak Jugoslavije."

"Ja, Jugoslavije. Kaj ni bila Jugoslavija med zmagovalkami druge svetovne vojne, s tem pa tudi Slovenija?" bo povsem zmeden Američan.

"Ja, ampak mi v slovenski vladi smo se odločili, da izstopimo iz zmagovitega zavezništva," bo izgubil živce premier Janša. "Me boste končno odvedli ali naj se odvedem sam?"

"Meni še vedno ni jasno," bo trmasto vztrajal ameriški veteran v vozičku. "Zakaj, zaboga, bi kdo hotel izgubiti dobljeno vojno?"

V tistem bodo razpravo prekinili specialci ruske policije, skočili iz dveh črnih terencev in v neposrednem televizijskem prenosu Janeza Janšo podrli na tla. Reporter CNN pa bo s povzdignjenim glasom poročal neverjetne breaking news iz Moskve, kjer je osrednjo proslavo dneva zmage nad nacizmom prekinil premier Slovenije gospod Janez Janša, ki se je predal častni enoti zavezniških veteranov. Gospod Janša se trenutno nahaja na psihiatričnem opazovanju v vojaški bolnišnici Burdenko, preiskava o tem bizarnem incidentu je v teku, toliko za zdaj iz Moskve.

Tako se bo 9. maja prihodnje leto na osrednji proslavi dneva zmage v Moskvi končala veličastna vojaška pot Republike Slovenije. Potem ko je prepovedala simbole zmagovite vojske in te dni z vhoda v ljubljansko kasarno Franca Rozmana Staneta odstranila tudi ime njenega slavnega komandanta - ki niti ni dočakal komunistične Jugoslavije -, bo majhna, a pogumna Slovenija celih oseminšestdeset let po padcu tretjega rajha, vojaško in gospodarsko povsem izčrpana, izstopila iz zmagovitega zavezništva.

In podpisala kapitulacijo pred gospodom upravnikom Psihiatričnega oddelka Vojaške bolnišnice Burdenko v Moskvi.