Glede na to, kakšne so evropske razmere, so v Avstriji zmerno optimistični, so povedali člani skupine za prognoze. Letos bo avstrijsko gospodarstvo zraslo za 0,8 odstotka in naslednje leto za 1,5 do 1,7 odstotka. Zaposlovanje se bo letos povečalo za 1,3 odstotka, toda hkrati se bo za malenkost povečala tudi brezposelnost, ki naj bi po Eurostatovi metodi dosegla 4,5 odstotka. To je zanimiv podatek, ki pomeni, da nove zaposlitve ne črpajo delovne sile iz bazena brezposelnih in da nova delovna mesta nastajajo v polju prekernih zaposlitev. Glede fleksibilnosti trga dela se vsi trije raziskovalci strinjajo, da je bila ta v Avstriji - in še vedno je - večja kot v Nemčiji.

"Pri nas je bilo vselej normalno, da se neko delovno razmerje lahko prekine," pove dr. Hofer, seveda pa je pri tem treba upoštevati odpovedne roke. Ti se odvisno od trajanja zaposlitve gibljejo med šestimi tedni in petimi meseci. Avstrija je že pred časom reformirala sistem odpravnin, v ta namen mora delodajalec vsak mesec v poseben sklad vplačati 1,53 odstotka bruto plače zaposlenega. Pokazalo se je, da so se z reformo znižali stroški delodajalcev.

"Ali je to prijetna posledica te reforme in ali je bila takšna namera zakonodajalca, lahko diskutiramo," pravi dr. Hofer, toda sistem, ki je veljal pred tem, je pomenil, da so morali delodajalci pri odpovedi delovnega razmerja, odvisno od njegovega trajanja, izplačati odpravnine v višini od dveh do dvanajstih plač. To je veljalo tudi v primeru odhoda v pokoj in je pomenilo veliko breme predvsem za mala in srednja podjetja.

Po drugi strani so raziskave pokazale, da reforma ni povsem dosegla svojega prvotnega namena, mobilnost delovne sile se je namreč le zmerno povečala. Veliko bolj kot omenjena reforma delovno silo na trgu sili v "mobilnost" razraščanje prekernih oblik in čedalje slabša varnost zaposlitev.

Dober gospodarski položaj Avstrije ima namreč tudi drugo plat, pove Dr. Peter Berger, univerzitetni profesor na ekonomski univerzi na Dunaju in vodja inštituta, ki raziskuje, kako stanje v gospodarstvu vpliva na družbo. "Ko sem sam končal študij na tej univerzi, sem se takoj po diplomi zaposlil pri koncernu Unilever in zaslužil 8000 šilingov na mesec. Pri tem sem izbral najboljšo ponudbo med štirimi možnostmi, 8000 šilingov je bila tedaj zelo dobra plača za začetnika," se spominja Berger.

Danes absolventi te iste univerze običajno tudi tri mesece po diplomi še niso našli redne zaposlitve in njihov začetni dohodek je okoli 2000 evrov bruto, kar je za avstrijske razmere zelo nizko. Do velikih sprememb je prišlo tudi na univerzi. Nekoč je zaposleni na univerzi dobil pogodbo za štiri leta, ki so jo podaljšali še za štiri in nato za dve leti. V tem času je običajno doktoriral, opravil habilitacijo in najkasneje po desetih letih je bil zaposlen "za vedno". Danes se vsako delovno mesto na univerzi ukine po štirih oziroma največ po šestih letih in se morda (ali pa tudi ne) po tem obdobju razpiše znova.

"Toda v tem primeru se za mesto poteguješ skupaj z 20 mlajšimi, ki so cenejši. Tako imate sedaj popolno fleksibilnost, toda kaj ste z njo dosegli," opozarja dr. Berger. "Zaposleni se ne identificirajo več z univerzo, izključili ste vsako kolegialnost in zaposlene spremenili v prekerne delojemalce, ki imajo velike težave s tem, kje bodo našli delo po štirih letih."